Življenjske lekcije Jana Plestenjaka: Samo lepota me ne prepriča več

Ste srečni?
Da, srečen sem. A mislim, da je človek od rojstva do smrti obsojen na borbo. Borbo za srečo. Kar pa je po moje zelo naravno, saj narava tudi živalim nudi veliko lepih stvari, če se borijo zanje. Če si borben in se ne daš, mislim, da tako ujameš balončke sreče na tej poti.
Kaj vas je torej življenje naučilo o sreči?
Da moraš biti na srečo pripravljen. Najprej jo moraš prepoznati, saj čisto mogoče je, da jo spregledaš in greš mimo, ker zanjo nisi odprt. A ko jo prepoznaš, se je ne smeš prestrašiti, moraš jo zagrabiti in izžeti.
Za to srečo ste verjetno hvaležni. Kaj vas je življenje naučilo o hvaležnosti?
Mislim, da je hvaležnost pogojena s spoštovanjem. In spoštovanje se mi zdi najbolj pomembna beseda za vsa področja, od medčloveških odnosov do ekonomije. Če imaš to v sebi, se ne more zgoditi, da ne bi bil hvaležen.
Za katere stvari ste vi najbolj hvaležni?
Lahko sem za najmanjši trenutek, ali pa za razprodane Stožice. Ali pa sem hvaležen, ker živim v Strunjanu in lahko gledam tisti čudovit razgled in vonjam morski zrak.
Vam je življenje dalo lekcijo o lepoti?
Je. Naučilo me je, da obstajajo različne lepote. Če govoriva o moji pesmi, je to lepota trenutka. Upam, da so tudi v skladbi Prelepa za poraz vsi razumeli, da ne govorim le o vizualni lepoti. Prelepa je v sebi, prelepa je njena vsebina, duša, čustva.
Če lepoto poveževa z ljubeznijo ... Kaj je ljubezen?
Z leti se mi je spremenil vrednostni sistem, to kaj me navduši, kaj me fascinira. Ko si mulc, te fascinira zunanja lepota in si z lepo punco hočeš potrditi, da si frajer.  Pa saj smo vsi šli čez to. (smeh) Zdaj me fascinira, če v ženski vidim odgovornost, skrbnost, radovednost, milino. Zdaj me že mnogo let sama lepota ne prepriča več. 
Kaj vas je življenje naučilo o prijateljstvu?
Zelo se mi zdi pomembno, da prijateljstvo ne sme biti obveza. Mora biti dodana vrednost, oseba, s katero lahko deliš ... no, sam sem tak, da slabih trenutkov ne delim rad, le lepe. Takrat imam res veliko željo po tem, da srečo delim s prijatelji. Pravo prijateljstvo je tisto, ko se s človekom ne vidiš eno ali deset let, pa je vse tako, kot bi bila še pred nekaj urami skupaj.