Anita Kirbiš
Ob obiskovanju osnovne šole v domači vasi je tudi Marko Šnajder, kakor vsi fantiči, pomagal staršem pri delu na dokaj gričevnati mešani kmetiji, kjer so gojili tudi značilno kulturo za te kraje - vinsko trto. Po končani osnovni šoli se je odločil za kmetijsko srednjo šolo v Mariboru, saj je vedel, da bo kot sin nasledil kmetijo in da mu bo pridobljeno znanje pri umnem kmetovanju zelo koristilo. Sestra Marjana pa si je ustvarila svoje življenje,
Na kmetiji Šnajderjevih imajo sodobne kmetijske stroje, nosilec kmetijske dejavnosti in gospodar Marko kot eden prvih na Štajerskem redi govedo šarole. Za vzrejo te pasme, za kar mora izpolnjevati stroge standarde, se je navdušil pred trinajstimi leti ob obisku kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. V prvih letih vzreje mu je pri tem pomagal strokovni vodja Društva rejcev govedi za meso Slovenije Marko Čepon z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Z leti je povpraševanje naraščalo in danes šteje čreda že 80 glav govedi.
To govedo iz Šnajderjevih hlevov je mirnega značaja, predvsem krave dojilje z značilno svetlo krem barvo. Zdaj jih je na paši na treh lokacijah 33. Družbo jim delajo teleta, ki se do sedmega meseca starosti prehranjujejo z mlekom svojih mater. Telice osemenjujejo s pasemskimi biki iz uvoza, najbolj ugoden čas za to pa spremljajo z ultrazvokom pri veterinarju. Na pašniku Šnajderjevih je tako tudi pasemski bik Tarmac-P, ki so ga pripeljali iz Francije, za krave imajo namreč haremski pripust.
To pasmo odlikujeta velika intenzivnost rasti in prireja mesa, za kar dosega dobro ceno. Za kmetijo je to dodana vrednost, teleta za prodajo pa so celo rezervirana. Kupci so večinoma slovenski rejci, nekaj jih je tudi iz tujine. Šnajderjevi dobiček vlagajo v razvoj, predvsem v kmetijske stroje, da si olajšajo delo. V načrtu pa imajo gradnjo dodatnega hleva za mlado živino, razlaga gospodar.
"Hrane morajo imeti živali v izobilju"
"Pašnikov imamo okoli 15 hektarjev. Čim boljši izkoristek poceni paše pomembno doprinese h gospodarnosti reje. Čreda se občasno pase na pašniku na stičišču Jakoba in Jarenine, kjer so snemali Partljičev film Naš ata, socialistični kulak. Vso krmo, tudi pšenico, pridelamo doma, živali morajo imeti hrane v izobilju. Za zimo pa je treba pripraviti silažne bale, in to veliko - mešanico sena in koruze, občasno pa so živali deležne vitaminskih dodatkov. V delo na kmetiji, živali potrebujejo vse leto primerno oskrbo in krmo, smo najbolj vpeti moški – pomagata oče Branko in sin Nino," razlaga Marko Šnajder.
Nino se je tako kot oče po osnovni šoli odločil za šolanje na mariborski kmetijski srednji šoli, ki se zdaj imenuje Biotehniška šola Maribor, si pridobil naziv kmetijsko podjetniškega tehnika in bo mladi prevzemnik. Poleg dela na kmetiji je dobro leto redno zaposlen. 20-letnega Nina sicer izjemno navdušuje glasba. Pri petih letih je dobil prvo harmoniko, kot osnovnošolec je že igral v vrstniškem ansamblu Norost, ki je uspešno sodeloval tudi na festivalih. Danes je Ninova glasbena soba polna glasbenih inštrumentov, ki jih Nino tudi obvlada. Ob vikendih pa mladi Šnajder običajno nastopa in pri tem še ni rekel zadnje.
"Dela nam nikoli ne zmanjka. Na tako veliki kmetiji zato ni zanemarljiva ženska skrb in pomoč pri delu; pomagajo mama Vida, ki še vedno peče kruh doma, pa žena Alenka, ki je poleg tega redno zaposlena, in najmlajša hčerka, odlična gimnazijka Lana ter rejenka Suzana, ki je pri nas že 50 let. Ne čutimo posebne potrebe po dolgih dopustih, letos smo si privoščili morje čez vikend, več nam pomeni le kak prosti dan," pravi Marko. Gospodar kmetije ni ponosen le na svojo vrhunsko čredo šarolejev, ampak tudi na svojo družino, s sinom ima namreč zagotovljeno nasledstvo, poleg tega Nino želi povečati kmetijo in čredo na sto živali.
Nedavno so Šnajderjevi od Veterinarske uprave RS pridobili status črede, proste bovine virusne diareje, kar je pomembno tako za domačo rejo kot za izvoz živali. Potrditev, da so na pravi poti, so dobili tudi od enega največjih rejcev pasme šarole v Franciji Gaeca Gautheja, ki je lani obiskal njihovo kmetijo. Pohvalijo se lahko s priznanji Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra Gornja Radgona.
Marko Šnajder ni samo vrhunski rejec, od nedavnega je tudi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Jakobski Dol, kjer si izjemno prizadeva za lep videz kraja in pomoč vaščanom ter se uspešno kali na javnih prireditvah.
