Prvega marca bodo Pesničani v pekrski dvorani kulturnega doma s Čajem za dve zagnali Festival komedije Pekre, ki letos praznuje dvajsetletnico. Simbolično s Partljičevo komediografsko uspešnico o ostareli igralki, ki pristane v domu za stare in tam preigrava vloge, ki si jih je želela igrati. V soboto bo Teater Rahenburški kulturnega društva Svoboda Brestanica odigral predstavo Seks in ljubosumnost, avtorja Marca Camolettija. Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira srečanje na štiri oči z njenim ljubimcem Robertom, ki naj mu za nadoknado pripelje svojo ženo, če ne, ga bo ubil.
Osmega marca bo KUD Drava iz Maribora izvedel Molierovega Tartuffa. Dan kasneje bo Kulturno društvo Vidovo iz Šentvida pri Stični odigralo predstavo Jaz sem pa tako fina, avtorja Jovana Sterija Popovića, v kateri se gospa Angela zaradi svoje neobvladljive želje po naduti petičnosti znajde v smešnih nerodnostih. Partljičeva Poroka čistilke Marije, ki jo bo Kulturno društvo Pekre – Limbuš predstavilo naslednji petek, se tudi dogaja v domu za ostarele. V soboto bo Šentjakobsko gledališče odigralo Gogoljevega Revizorja. V petek, 23. marca, bo kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar iz Kranjske Gore odigralo farso o nekdanjih zvezah Kar v vrsto, prosim, Jacka Sharkeyja. Tiči se imenuje sobotna predstava gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, o prijateljih, ki se družijo v savni. V nedeljo bo slovesni zaključek festivala povezoval Jure Ivanušič, večer bo režiral Marko Vezovišek. Za to, da praznujejo dvajseti rojstni dan, se je, tako Zlatko Partlič, predsednik Turističnega kulturnega društva Pekre, bilo treba boriti, ker so jim nekateri kulturniki hoteli festival odvzeti, ker da so turisti.
"Plačilo igralcem je samo aplavz gledalcev"
"Prijave 92 različnih skupin iz vse Slovenije in zamejstva in nastopi 51 različnih skupin, nekateri enkrat, drugi večkrat, izbrani po strokovni presoji selektorja Rada Pavaleca, nam pritrdijo, da smo vztrajali z dobrimi razlogi. Predstave in igralci so vse boljši, zaslužni so tudi selektor, strokovna žirija in žirija občinstva," Partlič sname klobuk še pred občinstvom, ki s smehom in aplavzom nagrajuje nastopajoče. "Igralci podarjajo učenju teksta, vajam in predstavam veliko prostega časa, plačilo je samo aplavz gledalcev," Rado Pavalec pritrdi, da je gledališče zaradi ljudi, brez gledališč pa bi bilo življenje ljudi revno. "Gledališče od vseh umetnosti premore najmočnejšo iluzijo. Je svet, ki si ga ljudje želijo, svet, v katerega bi radi vstopili, svet, ki bi v njihovo življenje prinesel tisto, kar jim v vsakdanjem življenju manjka. Komedija, ki se ji poklanjamo na našem festivalu, je še posebej dobrodošla."
Ilka Riedl, predsednica organizacijskega odbora festivala, opozori na uigranost organizacijske ekipe festivala, ki je od začetkov enaka: "Ko vse teče, ni nič samoumevno, vsaka posameznica, vsak posameznik k temu pomembno prispeva." Njena pomočnica Aleksandra Lovrenčič opozori na povezovanje med različnimi gledališkimi skupinami, ki nastopijo na festivalu, posledica tega so izmenjava idej, izkušenj in odrov. Da strokovni žiriji, ki jo vodi, ni treba več svetovati, ampak samo še presoja, reče Melita Kukovec, ki jo vodi. Presojajo o tem, komu je bolje uspelo doseči vedno zahtevnejše kriterije in vrednotenje pomembnosti številnih dodatnih teatrskih elementov. Žiranti se z nastopajočimi družijo tudi po predstavah, kjer izvedo, kako so predstave nastajale, pri komedijantih je seveda še posebej veliko smešnih peripetij.
