Grafična mapa Franja Stiplovška z naslovom Stari Maribor: Ulice je vrhunec zgodnjega Stiplovškovega ustvarjanja. Njen pomen pride še toliko bolj v ospredje, če vemo, da je nastala pred sto leti, in ob dejstvu, da je bil Stiplovšek učenec slikarstva pri profesorju Viktorju Cotiču (1885–1955). Slednji je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja po prvi svetovni vojni. Njegova dela pa so prav sedaj in bodo še do 3. decembra na ogled na razstavi v Umetnostni galeriji Maribor. Cotič je leta 1920 priredil prvo umetnostno razstavo in ustanovil Umetniški klub Grohar. To je bila prva organizacija, ki je povezovala likovne umetnike v Mariboru. Pri razstavi je sodeloval tudi Stiplovšek in bil tajnik omenjenega umetniškega kluba.
Grafična mapa, ki bo na ogled v Trafiki pri Mestnem parku še do vključno 2. novembra, je nastala ob zaključku Stiplovškovega življenja v Mariboru in je spojila občudovanje mesta z znanjem, pridobljenim na zagrebški akademiji, je na odprtju razstave prejšnji četrtek med drugim povedala kuratorka razstave Andrejka Vabič Nose iz Posavskega muzeja Brežice, kjer sicer hranijo Stiplovškovo mapo. Zbrane je nagovorila tudi direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj in izpostavila, da je Stiplovška, rojenega v Malinski na Krku, pri študiju v Zagrebu finančno podpiral mariborski mestni svet. Leta 1924 je Stiplovšek Maribor že zapustil, saj je dobil službo na Meščanski šoli v Krškem, nato pa po drugi svetovni vojni na novi brežiški gimnaziji. "Leta 1946 je postal upravnik muzejske zbirke Muzejskega društva za politična okraja Krško in Brežice in tri leta kasneje ob ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice njegov prvi ravnatelj," je še dodala direktorica muzeja, ki letos praznuje 75 let delovanja.
"V Mariboru so nastala dela, ki umetnika od impresionističnih začetkov prek secesijske valovitosti ponesejo v raziskovanje aktualnih umetnostnih tokov. Grafike so bile dobro sprejete, kljub temu da sta podobne motive izdala že Cotič in Josip Pipo Peteln, saj je Stiplovšek staro mesto interpretiral v duhu ekspresionizma. Poudaril je monumentalnost motivov in ustvaril dramatično, nekoliko skrivnostno podobo mariborskega mestnega jedra. Tri leta kasneje, ko je Stiplovšek živel v Krškem, je izdal še drugo mapo Stari Maribor, ki s predstavitvijo ulic in dvorišč v ideji sledi zgodnejši mapi, vendar pa jo prežema bolj realistični način upodabljanja," je še povedala kustosinja. Na odprtje so Brežičani prinesli domače dobrote, vzdušje pa je popestril še Peter Prohart s harmoniko.
