Kdor ne pozna Konrada Krajnca iz Selc v Slovenskih goricah, bi težko verjel, da si je pred kratkim nadel že osemdeseti križ. Osnovno šolo je obiskoval v Voličini, nižjo gimnazijo v bližnjem Lenartu. Tam je nanj pri likovnem pouku naredila globok vtis profesorica Mery Jurman, ki mu je povedala: "V življenju boš marsikaj počel. Končal pa boš kot slikar." Njene preroške besede so se uresničile. Čeprav je šel v uk za avtokleparja in avtoličarja in je torej podnevi ravnal pločevino, je zvečer kladivo zamenjal za čopič, barve in risalni papir. Slikanje ga je počasi potegnilo vase in leta 1967 je lahko ob dnevu mladosti v Klubu občanov Lenart že odprl prvo pregledno razstavo. Potem je nekaj časa živel v Salzburgu, a se je kmalu vrnil domov v Slovenske gorice ter v Lenartu odprl svojo avtokleparsko delavnico. Dela je imel v izobilju, a je kljub temu pogosto jemal v roke tudi čopič in paleto.
Kakor vsi fantje je tudi on služil domovini v JLA, in sicer v Črni gori. Potem je prišla ljubezen, žena Lojzka, družina s tremi hčerami in izobilje delovnih obveznosti. V delavnici, pa tudi doma na kmetiji, ki jo je kasneje podedoval po starših. Konrad je vse bolj spoznaval, da ga notranji nemir nenehno vleče k čopiču in k slikarskemu platnu. Ustvarjal je in razstavljal v okviru likovnih samorastnikov pri Lenartu, tam dobil prve nagrade in postal nepogrešljivi člen odmevnih završkih kolonij likovnih samorastnikov. V ta čas sodi tudi ureditev prvega ateljeja, v katerem so v okviru završkih kolonij ustvarjali in se družili slikarji Vlado Potočnik, Slavko Kores, Lajči Pandur in mnogi drugi. Konrad je kmalu prevzel vodenje Kolonije likovnih samorastnikov Zavrh in vmes obiskoval še večerno šolo slikanja v Mariboru pri profesorju Ludviku Pandurju, Slavku Koresu in Bojanu Goliji.
Konradova slikarsko-umetniška pot je bila neverjetno razgibana in izjemno ustvarjalna. O tem pričajo mnogi časopisni članki in kritike njegovih razstav in del, pod katerimi so podpisani mnogi ugledni slovenski slikarji in likovni kritiki. Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je med drugim zapisala: "Konrad Krajnc izhaja iz Slovenskih goric kot človek in kot slikar. Lepa in razgibana, hkrati pa preživetveno težka pokrajina je vzdramila njegov likovni talent, zapeljala je njegove oči in tako so ustvarjalni začetki predstavljali soočanja z njeno vizualno podobo, z njeno resničnostjo. Ta prvinski umetniški navdih je ostal del Konradovega likovnega sveta, umetniško prepojenega s tisočerimi podobami, ki se skrivajo v slikarskih delih, shranjenih v lepo urejenem depoju ateljeja na domačiji v Selcih. Na potovanjih po vsej Sloveniji in v tujini, od Provanse, Pariza do Salzburga, se je dokončno našel in dozorel v likovnega kronista Slovenskih goric, o čemer priča stalna razstava njegovih del v ateljeju, ki ga je v Selcih odprl leta 1974."
"Številnim generacijam je odprl likovni svet"
Konrad Krajnc je leta 2022 ob 55-letnici svojega ustvarjanja izdal monografijo, ki jo je posvetil svojim hčerkam ter spominu na mamo Marijo, očeta Konrada, sestro Jožico in brata Jožeta ter ženo Lojzko. Knjiga nosi podnaslov V mojem slikarstvu govorijo barve in ga predstavlja kot slikarja Slovenskih goric in sončnega Krka. Pri nastajanju monografije o slikarju, galeristu in mentorju Konradu Krajncu je sodelovala tudi omenjena Anamarija Stibilj Šajn. V bogati barvni monografiji so predstavljena njegova dela, razdeljena v devet sklopov – Slovenske gorice in Prlekija, Sveta Trojica v letnih časih, trgatve in pütari, portreti, Pariz, Agata, ob Vrbskem jezeru, sončni Krk in nevihte v solinah. Zadnji sklop v monografiji predstavlja beseda Konradovih prijateljev. "Največji pesnik Slovenskih goric (Edvard Kocbek) je naslikal v poeziji portret te zemlje. Ne bojim se pohujšanja, če drzno zapišem, da je v slikarstvu to storil Konrad Krajnc," je o njem zapisal Tone Partljič.
Konrad Krajnc še vedno ustvarja in biva v svojem rojstnem kraju, v Selcih, likovne razstave pripravlja v svoji galeriji v središču Lenarta, poletne mednarodne likovne delavnice pa pripravlja in vodi v svoji hiši na otoku Krku na Hrvaškem. Njegova galerija v Lenartu je bila prva likovna galerija v Slovenskih goricah. Odprl jo je leta 1992. Poletna likovna delavnica na otoku Krku pa je že prerasla regionalne slovensko-hrvaške dimenzije, je ob zaključku 17. delavnice poudaril njen ustanovitelj in vodja Konrad Krajnc. "Z našim delovanjem prehajamo v drugo, novo dimenzijo in širimo obzorja in likovni prostor," je izpostavil Krajnc in povedal, da "je likovna delavnica krepko prerasla dosedanje okvire in na njenih temeljih je nastala Poletna mednarodna likovna akademija za mlade. Prvo bomo organizirali že prihodnje poletje 2025".
Zdi se, da želi Konrad s tem potrditi besede umetnostne zgodovinarke: "Konrad Krajnc je umetnik, ki svoj talent, svoja znanja in vedenja nenehno deli. Kot likovni ustvarjalec razkriva sebe, odpira svoje intimne globine, jih daje v stvaritve, v podoživetja drugim. Razdaja se ne le s svojim slikarstvom, ampak tudi s tem, da trideset let (2022) odpira vrata svoje galerije v Lenartu in od leta 1974 tudi ateljejska in galerijska v Selcih. Številnim generacijam je odprl likovni svet tako, da ga bolje vidijo, številne je vpeljal v sfere likovnega ustvarjanja, mnogim je izoblikoval čut do umetnosti in odnos do te posebne vrednote. Bil je učitelj in vzgojitelj!"
