Hiše v koloniji so že na daleč prepoznavne po dvakrat žganih rdečih opekah, ob nastanku so bile namenjene železničarjem, ki so prišli v Maribor s širitvijo Južne železnice na trasi Dunaj - Trst. V začetku sedemdesetih let 19. stoletja je v koloniji živelo okoli 1600 ljudi. Stanovanjsko pravico so imeli samo zaposleni v delavnicah ali na železnici.
Vse stavbe še danes obdajajo vrtovi, ki so bili nekoč razdeljeni med štiri stanujoče stranke v hiši. Ulico, ki vodi mimo nekdanje romske restavracije Romani Kafenava, v smeri Ikona centra Maribor, krasijo čudoviti javorji. Gre za drevesno vrsto gorski javor (Acer pseudoplatanus), znan tudi pod imenom beli javor. Ta najbolje uspeva na globokih, dobro odcednih in s humusom bogatih tleh. Doseže lahko dva metra premera in do 40 metrov višine z veliko in pravilno oblikovano krošnjo. Je dolgoživa, žužkocvetna vrsta, ki cveti v maju.
Petkrpi listi z narezanim robom so lahko tudi odlična živalska krma. To so izkoriščali tudi nekateri takratni stanovalci kolonije, ki so na vrtovih redili živali.
Gorski javor se je sadilo po drugi svetovni vojni
Po besedah mariborske arboristke Tanje Grmovšek se je linije gorskih javorjev ohranjalo in sadilo po bombardiranju v času druge svetovne vojne. Pri tem drevoredu je zanimivo, da so v vzhodni polovici drevoreda zamenjali že večino dreves gorskega javorja za ostrolistni javor, a je večina od teh že propadla. Zato zdaj v zadnjih desetih letih ponovno prevladuje gorski javor. Je priljubljeno okrasno drevo, ki z ostalimi vrstami krasi mnoge parke, drevorede in vrtove. Javor je simbol moči in vzdržljivosti.
Tekst sta v okviru EU-projekta Erasmus+, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, pripravila Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik (VSGT Maribor).
