Hojka Berlič
V Sloveniji so štiri umetniške gimnazije, ki izvajajo smer gledališče in film, in to v Novi Gorici, Ljubljani, Ljutomeru in tudi na Ptuju. Letos so se dijakinje in dijaki pod geslom Uprizoritvene akcije že tretjič srečali na eni izmed šol, tokrat v najstarejšem mestu v organizaciji Gimnazije Ptuj, z namenom, da si izmenjajo izkušnje. Učitelji so znova dobili priložnost, da se pogovorijo o svojem delu, nekaj čez 100 mladih ljubiteljev umetnosti pa, da se preizkusijo in povežejo na različnih delavnicah, na katerih so ustvarjali kratke igrano-improvizirane prizore. Zvečer so v ptujskem gledališču pokazali, kaj so počeli čez dan.
Ko je sredi mesta mladost
Po mnenju ptujskega režiserja in učitelja na umetniški smeri Gimnazije Ptuj Sama Strelca je prav to srečanje mladih, ki so dva dni ustvarjali na številnih lokacijah po Ptuju, znova opomnilo Ptujčane, kako lepo je, če je sredi mesta neka mladost: "Zdi se mi odlično, da je šola prireditev skoncentrirala okoli ptujskega gledališča, saj gre za gledališko smer in je prav, da nastopajo v tej ustanovi. Seveda pa gre za prijetno druženje mladih ljudi, spoznavanje mesta, vrstnikov od drugod."
Umetniška gimnazija na Ptuju deluje četrto leto in je po oceni ravnatelja Gimnazije Ptuj Boštjana Šeruge izpolnila njihova pričakovanja, saj je popestrila gimnazijsko dogajanje, prinesla nov utrip in svežino: "Seveda gre tudi za veliko pridobitev s stališča, da jo obiskujejo dijaki s precej širšega območja od zgolj ptujskega. Ti namreč prihajajo iz Maribora, Prekmurja, tudi širše. Zagotovo bo v prihodnosti pozitivne učinke začutilo tudi mesto Ptuj, med drugim skozi tovrstne dogodke, kot je današnji, ko vsi ti mladi umetniki ustvarjajo po praktično celotnem mestu in mu tako dajejo nov, svež utrip."
Veliko zanimanje za vpis
Prva generacija dijakov umetniške gimnazije letos zapušča klopi. Dijakinje bodo po besedah Strelca večinoma nadaljevale šolanje na humanističnih smereh - od novinarstva do politologije, prava, sociologije: "In prepričan sem, da bodo pri svojem bodočem delu bolj opolnomočene za javno nastopanje. Všeč mi je namreč, da nismo usmerjeni v neko pripravljalnico za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. To ni cilj. Mislim, da bo mlad človek, ki je končal to smer, lažje javno nastopal, se izražal v javnosti, vodil skupine. Skratka, vse to, kar so tu štiri leta spoznavali, bo za njih neposredno uporabno v življenju. Seveda bodo hkrati postali bolj ozaveščeni gledalci in obiskovalci gledališča ter potrošniki kulture širše - od branja do likovne umetnosti." Zato se bo po njegovem mnenju tovrstno vlaganje v mlade mestu slej kot prej bogato povrnilo.
Zanimanje za vpis na umetniško gimnazijo je po besedah Boštjana Šeruge veliko, tako da bi si v prihodnosti želeli morda še kak oddelek več.
