Pevski bazen za srednješolce

Od leta 2003 je Viljem Babič profesor glasbe na II. gimnaziji Maribor. Najprej je bil še na Prvi gimnaziji, kjer je nasledil odlični zbor svojega predhodnika Toneta Žuraja. V šolskem letu 2006/7 ni šlo več vštric. Na II. gimnaziji ga je začela zanimati mednarodna matura in s tem poučevanje predmeta "music", k čemur se je pridružil po izpopolnjevanju v Berlinu in na Dunaju. Prvič v Sloveniji se je kdo odločil ta predmet sploh ponuditi na mednarodni maturi. "Tri generacije sem učil predmet 'music'. To je poglobljen študij z veliko mero ustvarjalnosti, od klasične glasbe do glasb sveta in najpomembneje - velika popotnica za življenje. Naučiš se poslušati in razumeti glasbo. Imel sem dobre kandidate in odlične rezultate. Same šestice in sedmice so bile, najvišje ocene," pove. V obeh gimnazijah ni več zmogel peljati pouka, dveh zborov, vseh prireditev in priprav na mednarodno maturo. Leta 2007 je presedlal na II. gimnazijo.
Je akordeonist, končal je glasbeno pedagogiko v Mariboru. Vseskozi je koncertiral, zdaj instrument počiva, ker se je resno posvetil pedagoškemu delu in zborovstvu. Začel je kot pevec in asistent dirigenta Jožeta Fürsta pri Akademskem pevskem zboru Maribor in Vokalni skupini Canticum. Ko je II. gimnazija že imela znameniti EST - English student theater, je ustanovil tudi vrhunski zbor, ki je edino še manjkal na šoli. Zadnja leta je tudi vodja zbora v EST, kjer sodeluje z umetniško vodjo Majo Pihler Stermecki in režiserjem Matjažem Latinom.

Ključ za odrasle zbore

V kakšni kondiciji pa je sploh slovensko srednješolsko zborovstvo?
"Zelo dobri, trenutno je v porastu, sem optimističen. Zadnja revija v Zagorju ob Savi je potrditev, da delamo dobro. Kar pa našemu mestu manjka, je pevski bazen ravno v srednješolski populaciji. To je tudi najbolj turbulentno obdobje za vsakega najstnika, še posebno občutljivi so fantje. Mutacija je zelo zgodnja, prenehajo peti v zadnji triadi osnovne šole in jih zelo težko nato motiviram v srednji šoli. Dekleta vztrajajo po navadi do konca osnovne šole. Imam idejo, ki jo vztrajno širim med osnovnošolskimi učitelji, prav tako se dogovarjam z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zavodom za šolstvo, da bi zborovsko vertikalo na novo vzpostavili in tako prav vsi primerno vzgajali pevce za sistematičen vstop v odrasle zbore. To je ključ."

Združeno z zbori po Evropi

Letos 9. maja ste v Unionski dvorani organizirali velik mednarodni zborovski dogodek Europe Sings Together?
"Projekt je zrasel na slovenskih tleh. Povabilo je prišlo iz društva Cezam, mednarodni projekt na Erasmus+ je prijavil Lucijan Vihar. Ideja je zanimiva: ob dnevu Evrope je glasba najbolj univerzalen povezovalni element. V sodelovanju z dirigentom Brass band Slovenija Aleksandrom Čončem in na mojo željo sva projekt umestila samo na srednješolske pevske zbore. Aprila je bil potrjen z mednarodne strani, kar pomeni, da so v Slovenijo prišli udeleženci iz šestih evropskih držav in tudi z njimi smo formirali 34-članski zbor. S to idejo sem predvsem želel povezati celotno mariborsko srednješolsko pevsko življenje. Sodelovali so Prva, II., III., Škofijska gimnazija, Konservatorij za glasbo, priključil se je tudi zbor Gimnazije Ptuj. Zelo sem vesel tako množičnega odziva in seveda podpore vseh ravnateljev. Ideja za prihodnost je, da bi v vseh pomembnih evropskih mestih koncert 9. maja potekal hkrati. Preko tehnoloških povezav bi lahko združili zbore po vsej Evropi."
Kako pa ste dogodek repertoarno zasnovali?
"Želel sem si, da se je vsak zbor predstavil z dvema skladbama. Programske usmeritve v prvem startnem letu nisem želel vsiliti, a popa ni bilo čisto nič. Zbori so izbrali umetne tuje in slovenske pesmi. Na koncu smo vsi združeni zbori z Brass bandom Slovenije izvedli skladbo You Raise Me Up in Odo radosti v treh jezikih (nemškem, angleškem in slovenskem) ter zimzeleno popevko Dan ljubezni."

Država odrezala kulturno-umetniške vsebine

Zavod sv. Stanislava v Ljubljani ima pri nas najbolj dodelano in kvalitetno piramido zborovstva. Se zgledujete po njih?
"Seveda, kar je dobrega, moramo deliti, saj so s premišljeno pevsko piramido prišli do vrhunskih rezultatov. Damijan Močnik, ki že tri desetletja zaznamuje slovenski kulturno-izobraževalni prostor, je umetniški vodja glasbenih dejavnosti v gimnaziji. Pred leti smo se povezali in skupaj koncertirali pri nas v Kazinski dvorani SNG Maribor in nato še v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Tudi v Mariboru imamo bogato pevsko zgodovino in pevsko šolo našega izjemnega vokalnega sestava Carmina Slovenica. Veliko naših deklet je del piramide. A mačehovski odnos države do kulture in zborovstva je absurden."
Zakaj pa se je glasbena in nasploh umetniška vzgoja tako skrčila na gimnaziji?
"Imamo le uro in pol glasbe in likovne umetnosti na teden in to samo v prvem letniku gimnazijskega splošnega izobraževanja. To je žalostno. In pevskega zbora sploh nimamo sistematiziranega v delovni obvezi, kot je to v osnovni šoli. Še preden sem se zaposlil v šolstvu, je država pri prenovi gimnazije kulturno-umetniške vsebine odrezala in jih postavila na rep. Posledice so več kot očitne: mlade koncertne publike je vedno manj, dijaški abonmaji upadajo iz leta v leto, množijo se zbori s povprečno starostjo nad 65 let, mladi posegajo po manj kvalitetni glasbi, upada kulturno znanje …"