Predstavljamo drugo od dreves, ki so jih v okviru projekta EU ForestWell, Erasmus+ označili na Slomškovem trgu v Mariboru v skupni akciji Hortikulturnega društva Maribor in VSGT Maribor ter članic skupine JHMB, podjetja Nigrad.
Nekatera drevesa domujejo na trgu v parku od leta 1891 in so torej neprecenljiva zelena dediščina Maribora. Dolgoživa drevesna vrsta črni bor (Pinus nigra) lahko doseže 300 let in več. V parku na Slomškovem trgu lahko občudujemo lep primerek te drevesne vrste nasproti vhoda v Gledališko kavarno v SNG Maribor. Gre za hitrorastoči iglavec, ki lahko zraste tudi do 30 metrov visoko in ima močan razvejan koreninski sistem. Lubje je grobo, razbarušeno, sivo-črne barve, od katerega tudi njegovo ime.
Je enodomna drevesna vrsta, z ločenimi moškimi in ženskimi socvetji na istem drevesu. Kot vetrocvetna vrsta se pri raznosu peloda zanaša predvsem na veter. Krošnja je sprva stožčasta, kasneje neenakomerna z vodoravnimi vejami. Ima najdaljše iglice med bori, do 16 cm dolge, temnozelene iglice, v šopih po dve. Iglice odpadejo po štirih do osmih letih. Jajčasti storži dozorijo vsaki dve leti.
Kot uveljavljeno urbano drevo dobro prenaša urbane onesnaževalce, kot so smog, prah, sol itd. Sodi med najbolj odporne vrste na onesnažen zrak. Najbolje uspeva na suhih, odcednih tleh, dobro prenaša visoke poletne temperature, sušo, veter in mraz. Razširjen je po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Navadno ga najdemo v pasu od 150 do 1500 metrov nadmorske višine. Črni bor sodi med rastline, ki se lahko uporabljajo kot živila.
Japonci verujejo, da v krošnjah borovih dreves prebivajo božanstva. V zanosnih mitologijah pa je bor simbol izpričane resnice. Stari Grki so bor povezovali z nesmrtnostjo rastlinskega življenja.
Tekst sta pripravila Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik (VŠGT) Maribor.
