Prepeval je romantične samospeve Roberta Schumanna, Benjamina Ipavca in z zvočnim izrazom 20. stoletja Uroša Kreka. Schumannovih šestnajst pesmi na Heinejeve stihe zahteva preizkušene interprete. Ti zmorejo v krajših časovnih nihajih verno predstaviti velika vsebinska nasprotja, ki zahtevajo zanesljivo tehnično izbrušenost. Kot dolgoletni operni solist (od Švice do ljubljanske Opere) je z energijo prebudil vsako od 16. epizod.
Podobno je zvenelo šest pesmi Benjamina Ipavca v pesmih od Gradnika do Murna. Nemajhen izziv je bilo pet Krekovih pesmi na ljudske teme od Rezije do Prekmurja.
"Kot dodatek razpoloženega Branka Robinšaka smo slišali še dva dodatka Umberto Giordano Andre Chenier - arija Colpito qui m'avete in Core 'ngrato Salvatore Cardilla. Ni odveč povedati, da je bil ta obširni spored, ob enakovrednem soustvarjanju pianistke Kajoko Ikeda, od prve do zadnje skladbe odpet v enovito napetem loku z izjemnim odzivom publike v polni dvorani," je še koncert komentiral priznani glasbeni pedagog, sicer dolgoletni vodja več pevskih zasedb in umetniški vodja abonmaja KUD Rače Tone Žuraj.
