V dnevnem centru Doma sv. Lenarta so na ogled likovna dela ljubiteljske slikarke Suzane Zorko, članice likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Gabrijel Kolbič in Likovne skupine Quo Vadis Domine. Mariborčanka, po poklicu univerzitetna diplomirana ekonomistka, sicer podjetnica ustvarja pretežno v lazurni akrilni tehniki na platno in akvarele. V njenih delih dominira ženska figura, prav tako podobe iz narave in živalskega sveta. Udeležila se je že več likovnih kolonij, sodelovala na čez tridesetih skupinskih razstavah v okviru obeh likovnih društev. Tudi samostojno je že razstavljala.
"Sem otrok velike družine. Ker sem bila najmlajša, sem imela poseben privilegij. Odraščala sem v večni gneči otrok in odraslih, saj je bilo druženje takrat nekaj povsem samoumevnega. Večno bom hvaležna staršem, da so bila naša vrata vedno odprta za vse sosedove otroke, sošolce, sorodnike in sosede, saj mi je tak način življenja omogočil, da sem se kasneje znašla tudi v nelagodnih življenjskih situacijah. Že v ranem otroštvu sem se naučila tudi, da se je treba za svoje pravice boriti, za uresničitev skritih želja pa garati," je povedala avtorica o sebi.
Likovno ustvarjanje sega že v njeno otroštvo, ko je sanjala, da bo nekoč ustvarjalka otroških risank ali vsaj učiteljica likovnega pouka. "Moji zvezki so bili vedno porisani, z veseljem sem sošolcem risala v spominske knjige. Moj najljubši predmet je bil likovni pouk. V petem razredu sem za risbo prejela nagrado na likovnem natečaju v Kostanjevici na Krki. Bila sem ena najljubših učenk učiteljice likovnega pouka, pri drugih predmetih nisem ravno blestela, saj je bil moj nemirni duh večkrat moteč in spoštljivo nagajiv, za kar sem si kdaj pa kdaj prislužila kazen." Po osnovni šoli se je vpisala na srednjo pedagoško šolo, kjer jo je likovno vzgojo poučeval akademski slikar Zmago Jeraj. Po srednji šoli pa na Pedagoško akademijo in takratno Višjo ekonomsko-komercialno šolo (VEKŠ) v Mariboru: "Žal sem opustila študij na pedagoški, ker je bilo težko uskladiti predavanja na dveh šolah. Opustila sem svoje velike ambicije, se prepustila toku življenja in si spletla družinsko gnezdo."
Za uresničitev želja je treba garati
Ljubezen do slikanja se je potuhnila in Suzana Zorko jo je nato pred kakšnimi desetimi leti začela ponovno obujati. "Naključje me je pripeljalo do slikarske skupine Quo Vadis Domine, ki deluje pod mentorstvom akademskega slikarja Zlatka Praha. Med ljubitelji slikarstva sem se počutila kot puščavnik, ki je naletel na zeleno oazo. Počasi sem dobivala samozavest. Pred nekaj leti sem spoznala odlično in srčno slikarko Nado Tomažič, ki me je povabila še v likovno sekcijo KUD Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki, kjer sem nadgrajevala svoje znanje pod mentorstvom likovnega pedagoga Andreja Velikonje," razlaga, kako so njene sanje iz otroštva spet začele dobivati podobo. "Večno bom hvaležna obema likovnima sekcijama, ki mi odpirata vrata in dajeta priložnost, da so moja likovna dela postavljena na ogled več ljudem. Saj več oči ko vidi moja dela, večji je v njih naboj," je še dejala.
Na odprtju razstave je zbrane nagovoril tudi župan občine Lenart Janez Kramberger in se zahvalil zavodu, ki vsako leto sodeluje v okviru občinskega praznika. Odprtje razstave in popoldansko druženje v domskem razstavišču je obogatil še saksofonist Oto Vrhovnik. Razstava bo na ogled do sredine februarja 2025.