Lenartčan Janez Erjavec je osebnost, ki jo doma in v tujini pozna veliko ljudi, in človek, ki še vedno s čim preseneti. Od leta 1981 je povezan s Pomurskim sejmom, kjer je začel kot tehnični direktor, danes je tam predsednik uprave Pomurskega sejma. Podjetje ima pod njegovim vodstvom bogato preteklost, pestro sedanjost in izzivalno prihodnost. Njegovi sodelavci povedo, da se za podjetje bori kot lev.
Seveda Pomurski sejem ni njegova prva služba. Prva zaposlitev je bila v mariborskem Stavbarju in zatem na Občini Lenart, kjer se je zaposlil po odsluženi vojaščini v Prištini. Bil je referent za gradbene, komunalne in cestne zadeve, po opravljenem strokovnem izpitu o upravnem poslovanju pa tudi gradbeni, cestni in komunalni inšpektor. In ob delu je še nadaljeval študij.
Od leta 1981 je povezan s Pomurskim sejmom
Leta 1972 je pot Janeza Erjavca zanesla v Švico, kjer je ostal do leta 1979. V Švici je spoznal tudi življenjsko sopotnico Švicarko Helene, s katero sta se leta 1977 poročila in leto kasneje dobila sina Borisa, drugi sin Patrik pa se je rodil že v Sloveniji. Po vrnitvi z družino iz Švice, za katero pove, da mu je dala najmanj toliko znanja kot ena fakulteta, se je za nekaj časa zaposlil pri očetu, gradbeniku, in nato znova na Občini Lenart. Od tukaj je odšel v Pomurski sejem.
Janez Erjavec, po rodu iz Ženjaka v občini Benedikt, kjer so bile leta 1811 najdene znamenite "negovske čelade", v prostem času najde čas za tenis, sprehode v naravi in branje časopisov, njegov hobi je tudi gradbeništvo. V času epidemije koronavirusa je odkril pisateljsko in pesniško žilico ter se v prostem času podal v svet pisanja. Treba je reči, da mu je pisanje odlično steklo. Svoje prvo knjižno delo na 303 straneh, ki nosi naslov Na svoji poti, je posvetil pokojni mami. Izšlo je avgusta 2020. Kasneje so luč sveta zagledale še štiri knjige. Med njimi Pesmi za moje vnuke, da pa bi pesmi tudi zaživele, je z ilustracijami poskrbela njegova žena Helene. Janez Erjavec ima pripravljeno vsebino že za dve novi knjigi.
