Ta na sploh priljubljena turistična točka se od 25. junija postavlja z novo pridobitvijo - butičnim Hotelom Frost z velnesom. Po izgradnji pokrite jahalnice leta 2000 in sedaj še hotela so tako Kovačičevi uresničili dolgoletno željo in poskrbeli, da bo na Meljskem hribu mogoče tudi prenočiti.

"Naša domačija na Meljskem hribu 41 je bila pred drugo svetovno vojno znana po govedoreji, po vojni pa je moj oče Mihael, ki je bil izučen mesar, začel z vzrejo konj. Od tod tudi moja ljubezen do konj. Z očetom sva zgradila tekmovališče za preskakovanje ovir, leta 1996 ustanovila Konjeniški klub (KK) Karlo in sadovi dela najinih pridnih rok, drugih družinskih članov in nekaterih članov kluba so vidni," se začetkov konjeništva na njihovi domačiji spominja Mihael Kovačič mlajši. "Že kot otrok sem vedel, da se bom poklicno ukvarjal s konji. Pri dvanajstih letih sem se z domačimi konji, ki sicer niso bili najbolj primerni za skakanje, uril v preskakovanju ovir, ko sem obvladal vse veščine, sem pri šestnajstih letih začel tekmovati. Med drugim sem osvojil slovenski pokal in bil tretji na državnem prvenstvu. Pehanju za vrhunskimi dosežki sem se zaradi povečanega obsega dela na domačiji in v klubu odrekel že pred leti," pojasni Mihael.

Izkušnje nabiral v tujini

Da bi tekmovalno zorel, se je Mihael podal tudi na tuje, v preskakovanju ovir se je izpopolnjeval v Nemčiji, Avstriji in na Irskem. Izkušnje je s pridom uporabil ob ustanovitvi jahalne šole za vse, ki jim je pri srcu rekreativno, ljubiteljsko ali športno jahanje. Predvsem je aktiven pri vzgoji mladih jahačev, saj je strokovno usposobljen trener in učitelj jahanja. Na desetine odličnih tekmovalcev in tekmovalk so že imeli v minulih letih, tudi državnih prvakov. "Začetnike učimo, kako morajo pristopiti h konju, kako ga voditi in negovati. Ta del šolanja traja približno leto dni. Nato jim že dovolimo, da s konjem preskočijo kakšno nižjo oviro. Tekmovati lahko začnejo po opravljeni licenci, do katere je kar trnova pot," pojasni Mihael.

"Večina tekmovalnih konj je iz Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Belgije, v zadnjih letih se rejci pojavljajo tudi v Sloveniji. Konji so dragi, stanejo od pet tisoč evrov naprej. Tisti, ki nastopajo denimo na olimpijskih igrah, pa so prava dragocenost," razloži sogovornik, ki se je po smrti očeta leta 2014 - z njim sta načrtovala prihodnost turistične kmetije in razvoja kluba - sam spopadel z vsemi izzivi. "Na srečo imam veliko podporo v partnerki Tadeji in mami Angeli, v delo pa sta vedno bolj vpeta tudi 19-letni sin Mihael in 13-letna hči Iza. Oba tudi tekmujeta v preskakovanju ovir. Mihael sicer zaradi šolskih obveznosti vedno manj, Iza pa ima dva konja in uspešno nadaljuje družinsko športno tradicijo."

Prvi mejnik izgradnja pokrite jahalnice

Pokrita jahalnica, ki jo je družina Kovačič zgradila leta 2000, je bila eden od pomembnih mejnikov v delovanja KK Karlo. "Z njo smo postavili temelje za začetek profesionalne dejavnosti, saj lahko šola jahanja traja neprekinjeno vse leto. Zanimanje mladih za konjeniški šport je veliko, v jahalni šoli izvajamo začetni in nadaljevalni tečaj, ko ga opravijo, se nekateri tečajniki z jahanjem ukvarjajo rekreativno, drugi se vključijo v jahalno skupino in tekmujejo. Po že nekaj urah vadbe ugotovimo, podobno kakor v šolah drugih športov, kdo bi lahko bil pozneje tudi uspešen tekmovalec. Seveda ob upoštevanju, da izkazuje ljubezen do konja, da z njim vzpostavlja prijateljski odnos, da ga je pripravljen negovati, skrbeti za njegovo prehrano. V šoli jahanja ob meni znanje na tečajnike prenašajo še trije strokovno usposobljeni sodelavci, ki delujejo tudi v KK Karlo," pojasni Mihael in doda, da je dela s konji veliko. V boksih imajo kar dvajset lastnih konj. "Tudi za konje, ki jih imajo v naših boksih drugi lastniki, poskrbimo, da imajo dovolj hrane in da so negovani, lastniki morajo priti le, da jih sprehodijo, ujahajo ..." še doda.

Zamisel za zadnjo pridobitev, ki jim jo je uspelo izpeljati konec junija, je pri Kovačičevih vzniknila že pred desetletji. "Projekt je bil pripravljen, a je iz različnih razlogov potonil v pozabo, dokler ga ni obudil moj oče, in po njegovi smrti sem razmišljal, kako bi ga uresničil. Ko se je leta 2019 pojavil razpis za pridobitev evropskih sredstev, smo se prijavili nanj in bili tudi izbrani. Žal se je vmes pojavil covid, zaradi česar smo se bali, da se bo izgradnja zavlekla čez rok, ki je bil določen za dokončanje gradnje. Zavihali smo rokave, garali smo podnevi in ponoči in 25. junija, ko je bil rok, hotel dokončali. Za uresničitev projekta, s katerim je ponudba naše turistične kmetije bogatejša za prenočitev v sedmih vrhunsko zasnovanih sobah, ponujamo pa tudi zajtrk, smo porabili vsa privarčevana sredstva in najeli tudi kredit. Ob otvoritvi hotela smo pozabili na vse neprespane noči, žulje in še kaj. Izjemno sem ponosen tudi na vse družinske člane, ki so pri gradnji po najboljših močeh prispevali velik delež in mi bili v veliko oporo," Mihael ne pozabi pohvaliti svojih najbližjih. Nato pa pojasni, zakaj so novo pridobitev poimenovali Hotel Frost: "Ime je dobil po prvem tekmovalnem konju Carlu Frostu, ki ga je v Slovenijo pripeljal moj oče in z njim v še nekdanji Jugoslaviji osvojil več kasaških kolajn."