Lesen most so leta 1913 nadomestili z današnjim Glavnim, takrat Državnim mostom, in čeprav zagovorniki postavitve sedanjega mostu za pešce in kolesarje to argumentirajo s tem, da sta bila tudi nekoč tukaj dva mostova, in kažejo fotografije z njima, je dejstvo, da sta sobivala le slabo desetletje, dokler niso starega in dotrajanega dravskega mosta dokončno odstranili.
S starim lesenim mostom je povezana zanimiva zgodba. Ko so ga odstranili, je ta les odkupil mizar Ivan Šafarič, ki je imel nedaleč stran, v Splavarski ulici 7, svojo mizarsko delavnico. Domislil se je namreč, da bi iz njega izdeloval pohištvo, in se nadejal, da bi to, ker je narejeno iz lesa starega dravskega mostu, vzbudilo dodatno pozornost. Ni se motil.
Njegovo pohištvo je bilo zelo opaženo že na obrtni razstavi, ki se je septembra 1922 odvijala v Götzovi (današnji Unionski) dvorani. "Posebno zanimanje so zlasti pri Mariborčanih vzbujali pohištveni izdelki tvrdke Šafarič iz lesa starega dravskega mostu (kmetska obednica, kmečka zibelka)," zapiše Tabor 24. septembra 1922, Šafarič je za te izdelke prejel zlato medaljo s častno diplomo.
Kot kaže, je glas o pohištvu, narejenem iz lesa starega dravskega mosta, segel vse do Beograda. Časnik Tabor namreč 7. novembra 1923 piše o prav posebnem naročilu, ki je prišlo s kraljevega dvora: "Kakor doznavamo, je sprejel mariborski mizar, g. Ivan Šafarič, ki je imel na Ind.-obrtni vzorčni izložbi razstavljeno pohištvo, izdelano iz lesa od starega dravskega mostu, te dni z dvora naročilo, da izdela zibelko v narodnem stilu, slično oni na razstavi, namenjeno za prestolonaslednika kraljeviča Petra. G. Šafariču čestitamo k temu odlikovanju!"
