Mariborska moška kaznilnica je ob izgradnji in otvoritvi 1. oktobra 1889 veljala za eno najsodobnejših v takratni Avstro-Ogrski in je bila vzor za podobne ustanove v cesarstvu. V njej je bilo prostora za skoraj 600 zapornikov, imela je ločen oddelek za mladoletne prestopnike. Ker njen namen ni bil zgolj kaznovanje, ampak tudi prevzgoja zaprtih, je bila v delu kaznilnice dokaj dobro založena knjižnica, poskrbljeno je bilo, da so se kaznjenci naučili pisati in brati. Del kaznilniškega objekta so bile tudi obrtne delavnice, v katerih so se kaznjenci izučili za določen poklic, da bi se po odsluženi kazni lažje vključili v družbo.
"Kot namen kaznilnice sem smatral, da je bila družba za dobo izrečene kazni varna pred zločinskimi podvigi obsojencev, in drugič, da se obsojencem nudi v kaznilnici možnost priučiti se kakšne obrti za pošteno življenje, ko se vrnejo v prostost," je zapisal Niko Vrabl, ki je kaznilnico vodil od novembra 1924 pa vse do začetka druge svetovne vojne in še nekaj mesecev po njej.
Prav kaznilniške obrtne delavnice pa so leta 1940 med mariborskimi obrtniki postale kamen spotike, saj so jih šteli za nepošteno konkurenco njihovemu delu. Tako zapiše Večernik 5. aprila 1940: "Obrtništvo raznih panog se je že večkrat pritoževalo o veliki konkurenci, ki mu jo dela moška kaznilnica v Mariboru. To postopanje moške kaznilnice se je hotelo od raznih strani prikazati, kakor da bi bilo v korist kaznjencem s tem, da bi se jim dala prilika, da se izučijo primernega rokodelstva, ki bi jih naj po prestani kazni usposobilo za pošteno pridobivanje. V resnici pa je zadeva s tem vzgajanjem drugačna. Kaznilnica je pravcato industrijsko velepodjetje. Kaznjenci v tem zavodu so zaposleni pri neštetih najmodernejših strojih, tako da vrši v glavnem stroj ono delo, za katero bi se moralo po vzgojnih načelih zakona o izvrševanju kazni na prostosti usposabljati kaznjenca."
Obrtnikom se je zdel sporen tudi delovni čas kaznjencev. Ti so namreč delali po enajst ur dnevno, medtem ko je zakon obrtnikom predpisoval osem- ali maksimalno deseturni delovnik. Kako se je spor razrešil, če se sploh je, časniki ne poročajo.
