Tako rekoč ne mine dan, da se ne bi pritoževali nad prometom, zadnje čase pa nam življenje še najbolj grenijo mopedisti in skuteristi v mestnem središču, ki je namenjeno kolesarjem in pešcem. Včasih poseže vmes celo sam župan, mestna občina je krenila tudi v plakatno akcijo z opozorili, da motorji ne sodijo v mesto, že nekaj časa pa oblasti poskušajo izslediti voznika motorja za motokros.
Zanimivo pa je, da so se v Mariboru s podobnimi težavami ubadali pred skoraj stotimi leti. Takole zapišejo 17. aprila 1928 v Mariborskem večerniku Jutra: "Hrup in ropot motociklistov ni samo velika nadloga, temveč tudi grda brezobzirnost. Mladi motociklisti povzročajo zlasti ob sobotah in nedeljah, ko se zgodaj odpravljajo na izlete ali pa pozno vračajo domov, po glavnih ulicah hrup kakor svetopisemske trobente pred Jeriho. Če imajo dovolj denarja za motorje, naj si nabavijo še naprave, ki udušijo ropotanje. Obzirnost do drugih je dolžnost."
Ukrepala je seveda tudi policija in "podvzela najstrožje korake proti objestnosti in brezobzirnosti motociklistov". Za kršenje predpisov, hrup in objestnost so drastično zvišali denarne kazni, stražniki pa so dobili navodila, da ne smejo spregledati prav nobene brezobzirnosti ljubiteljev jeklenih konjičkov. Koliko so ti ukrepi zalegli, ne izvemo, je pa bil hrup po mestnih ulicah več kot očitno kar velika nadloga, saj dobrih osem let kasneje, 1. julija 1936, časniki zapišejo takole: "Prepoved uporabe hreščečih zvočnih aparatov. Predstojništvo mestne policije v Mariboru je izdalo s privoljenjem Kr. banske uprave v Ljubljani naredbo o prepovedi uporabe hreščečih zvočnih aparatov in uporabe zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Maribor. Uporaba močnih signalov naprav je dovoljena le vozilom ognjegascev in reševalne postaje."
Tudi za te kršitelje so bile predvidene ostre denarne kazni, ako bi kaj takšnega zaleglo tudi danes, pa lahko le ugibamo, najbrž bi še najbolj šepalo pri nadzoru spoštovanja odredb.
