Firbcanje po Mariboru: Takšni ali drugačni nebesni pojavi so človeka fascinirali že v prazgodovini

Vid Kmetič
24.06.2024 04:10

Seveda jih takrat še niso znali znanstveno razložiti. Za nenavadne pojave so bila "kriva" božanstva ter njihova dobra ali slaba volja. Ne zgolj nebesne, tudi vremenske pojave so povezovali z nadnaravnimi silami.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Delni sončni mrk nad Mariborom leta 2008
Andrej Petelinšek

Tako nebesne kot vremenske pojave zna znanost že dolgo pojasniti, čeprav se še danes najde kdo, ki jih povezuje s tako imenovanimi višjimi silami, vendarle pa je del pračloveka v nas ostal. Še vedno fascinirano opazujemo nevihte, seveda če smo na suhem in toplem, marsikdo se ob bliskih in grmenju tudi pošteno prestraši in poleti na morju si večina od nas ob utrinku nekaj zaželi. In vsako poletje avgusta, ko nas "obiščejo" Perzeidi, hitimo zvečer iz svetlobno onesnaženih mest v naravo, da se dodobra naužijemo plesa "utrinkov."

Med najbolj čarobne pojave sodi polarni sij. Sicer je ta značilen bolj za severne dežele, a občasno nas ta izjemen ples svetlobe osreči tudi tukaj – letos že dvakrat. In tudi tokrat se je marsikdo iz mesta umaknil v manj osvetljene kraje.

Morda najbolj fascinanten pa je popolni sonči mrk. Tega smo pri nas lahko opazovali 11. avgusta 1999, pa še to zgolj na Goričkem, drugod po Sloveniji je nekaj odstotkov sonca ostalo nezakritega. Takrat se je marsikdo odpravil na Madžarsko in pot je bila vredna vsakega prevoženega kilometra. Popolni sončni mrk je zares nekaj izjemnega in naslednjič ga bomo pri nas lahko opazovali šele leta 2081. Mariborčani so lahko uživali ob (delnem) sončnem mrku tudi 29. junija 1927 in Mariborski večernik Jutra je naslednji dan zapisal takole: "Včeraj zjutraj, od pol 6. do 7. ure je vse, ki niso spali, presenetil solnčni mrk. Mnogi so so nanj že poprej pripravili ter si oskrbeli barvano steklo za opazovanja za luno izginjajočega solnca. Pojava solnčnega mrka pa preseneti in prevzame tudi nepripravljene in neobveščene. Nad zemljo se namreč ob solnčnem mrku razlije sivo-rjavkasta barva in narava nekako onemi. Pri nas se je od solnčne oble najmanj videlo ob četrt na sedem, potem je pa postajal soinčni pas vedno širši. Ob sedmih ni bilo več sledu zanimive pojave. Ker se te dni mnogo govori in piše o astronomični senzaciji — komet Pons - Winnecke je v bližini zemlje — so tudi pri nas na predvečer mrka mnogi pripovedovali, kaj bo vse "komet napravil s solncem". Da je sončni mrk naravna pojava v zvezi edino le z luno ob mlaju, je bilo še vse premalo znano.

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta