Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar je še drugič zapovrstjo prestižno klasiko Pariz-Roubaix končal na drugem mestu. Tokrat ga je v sprintu na slovitem velodromu ugnal Belgijec Wout Van Aert, ki je po mnenju 27-letnega Slovenca zmagal zasluženo.
Pogačar je imel za razliko od lanskega leta, ko je prav tako končal kot drugi, a takrat za Nizozemcem Mathieujem van der Poelom, še precej več težav. Večkrat se mu je predrla pnevmatika, za nekaj časa je moral celo na kolo podorne ekipe mehanikov.
"Res težek dan, ni šlo vse po načrtu, a na Pariz-Roubaixu že tako nikoli ne gre vse po planu. Zato sem res zadovoljen s tem, kaj smo dosegli. Fantje so bili fenomenalno dobri. Dal sem vse od sebe, ampak Wout je bil preprosto hitrejši," je v izjavi za predstavnike slovenskih medijev dejal Pogačar.
Ta je na prve težave naletel 120 km pred ciljem, nato pa do Arenberga dobrih 95 km ves čas lovil tekmece in porabljal dodatne moči.
"Že nekaj časa sem imel spredaj defekt, ampak ni bilo tako slabo. Ko pa se je zgodil še zadaj, ni šlo več. Vozil sem se po obroču in moral menjati kolo. Dobil sem neko 'karjolo' od Shimana, ampak vsaj toliko, da sem nekako šel naprej," je razlagal slovenski as.
"Na tistem kolesu ni šlo, zato sem moral še enkrat menjati na svoje rezervno kolo na ekipnem avtu. Nisem bil prav dolgo na Shimanovem kolesu. Ni bila prava višina sedeža, tudi kolesa niso bila primerne za ta teren, zato je bilo treba menjat. Nato pa se je začelo lovljenje in še en defekt. Je bilo kar v redu, Wout je bil res močan in si je zaslužil zmago," je po vseh težavah vseeno priznal 27-letnik s Klanca.
Težave so imeli pravzaprav vsi njegovi največji tekmeci, od Van Aerta, van der Poela pa do Italijana Filippa Ganne in številni drugi. Van der Poel je v arenberškem jarku izgubil celo dve minuti zaradi težav s kolesom.
"Nisem vedel točno, kaj se dogaja zadaj, a vedel sem, da drugo mesto ni tako slabo. Poskušal sem na nekaj sektorjih na vso moč, a nisem imel več prave svežine, s katero bi stresel takšnega kolesarja, kot je Wout, s svojega zadnjega kolesa. Šla sva v sprint in seveda je bil hitrejši," je dogajanje na zahtevni in 258,3 km dolgi trasi še ocenil Pogačar.
V Roubaixu so ga tako ob trasi kot na cilju spremljali najbližji in prijatelji, zaradi česar je bil zelo hvaležen: "Imam dobro podporo, kaj naj rečem. Zaradi takih ljudi okoli sebe zelo rad pridem na dirke. Če me le lahko spremljajo, sem neizmerno vesel."
Pogačarju v zbirki spomenikov, petih največjih enodnevnih klasik na svetu, manjka le Roubaix, potem ko je letos prvič osvojil Milano-Sanremo. Že prej je bil trikrat najboljši po Flandriji, tudi letos, in v Liegeu ter petkrat zapovrstjo po Lombardiji.
"Vsak si želi zmagati, ampak drugo mesto na Pariz-Roubaixu ni slab rezultat," je še za slovenske medije dejal prvi kolesar svetovne lestvice in letos zmagovalec treh od štirih dirk, dobil je tudi Strade Bianche na začetku marca.
Vsekakor se bo še vrnil v Roubaix, kjer bo lovil slovito granitno kocko ter ploščico s svojim imenom v dotrajanih, a z legendami polnih prostorih s kabinami za tuširanje v neposredni bližini velodroma Andre-Petrieux.
"Definitivno se bom vrnil, morda ne naslednje leto, a menim, da je pred mano še nekaj let kariere. Zato se bom vsekakor vrnil in poskusil še enkrat. Komaj čakam," pa je nato na novinarski konferenci dejal Pogačar.
Po prespani noči bo morda bolj vedel, kaj bi lahko storil drugače. "Zdaj se mi zdi, da sem dal vse od sebe, jutri pa bomo analizirali, kaj bi mogoče še lahko storili. Toda v vsem tem kaosu nimam nobenih pripomb glede načina našega dirkanja," je še dodal slovenski as.
Naslednjič bo na startu čez 14 dni, ko bo izziv znova povsem drugačen kot vsi trije letošnji. Na Liege-Bastogne-Liege ga vendarle čaka teren, prepreden s klanci.
