V Kranjsko Goro na Zlato lisico. Kolikokrat še?

Ali Zlata lisica prihodnje leto bo, pri čemer seveda mislijo v Mariboru, nekateri najbolj zvesti obiskovalci tradicionalnega tekmovanja alpskih smučark za svetovni pokal v veleslalomu (do korone tudi v slalomu), ugibajo že avgusta. Tudi januarja 2023 seveda Zlata lisica, že 59. po vrsti, bo, vendar ne v Mariboru, ampak v Kranjski Gori. Zaradi prepogostih selitev tekem s Pohorja na Gorenjsko je Mednarodna smučarska zveza Fis odločila, da bosta dva veleslaloma deklet 7. in 8. januarja v Podkorenu, ne glede na to, kakšne bodo pred tem snežne in vremenske razmere v Mariboru. Pravzaprav na srečo, saj so v Smučarski zvezi Slovenije in v Mariboru letos spomladi po prvih informacijah, da je Fis črtala Zlato lisico iz koledarja tekem za svetovni pokal, že začeli biti plat zvona.

Šok ob koncu sezone

Funkcionarji v nacionalni smučarski zvezi in mariborski organizatorji tekmovanja so se namreč zavedali, da v kolikor bi Maribor oziroma Slovenija izgubila žensko tekmo na najvišji ravni v alpskem smučanju, bi jo težko dobila nazaj, vsaj ne kmalu. Zato so si vsi skupaj zaenkrat oddahnili, potem ko je mednarodna zveza odločila, da Zlata lisica ostane v Sloveniji. Za prihodnje leto je prizorišče že znano, torej Kranjska Gora. Za leto 2024 pa je še vse odprto, saj je za zdaj v prvem osnutku koledarja, ki je bil septembra obravnavan v Zürichu na srečanju komitejev Fis, zapisano le to, kar pa je v tem trenutku najpomembnejše, da bo 60. Lisica v Sloveniji. Ta odločitev organizatorju, ASK Branik, vliva upanje, da se bo jubilejna Lisica vrnila v domači brlog. Najprej pa morajo biti ustvarjeni pogoji za ta premik, vsi glavni akterji, klub, Marprom in mariborska občina, ki sodeluje tudi v organizacijskem odboru, morajo najkasneje do prihodnje zime izpolniti vse obljube in zaveze do Fis. V letošnjem, za Lisico zelo turbulentnem letu, je uspeh po vseh pretresih, ki so se zgodili, že to, da blagovna znamka ostane. V Kranjski Gori bo januarja 59. Zlata lisica. Organizator je ASK Branik in vse ostaja, kot je bilo, tudi proračun, ki znaša vsako leto okoli 1,1 milijona evrov, je v pogovoru za Večer oktobra poudaril novi generalni sekretar Zlate lisice Gregor Lednik, ki je spomladi zamenjal dolgoletnega šefa Srečka Vilarja, naslednika očeta Zlate lisice Dušana Senčarja. To ni edina kadrovska sprememba pod Pohorjem, ki je povezana z izvedbo največjega tekmovanja deklet v alpskem smučanju v Sloveniji. V približno istem času kot Vilarja so zamenjali tudi direktorja Marproma Bernarda Majheniča. Mariborsko avtobusno podjetje, ki upravlja tudi s smučišči na Mariborskem Pohorju, po novem vodi Ranko Šmigoc, od poletja pa Majhenič pilotira Aerodrom Portorož.

Protokol za jasnejše vloge

Odločno je v dogajanje posegla Mestna občina Maribor, potem ko je izvedela, da se mariborski ženski tekmi za svetovni pokal slabo piše, če ne bo prišlo do korenitih sprememb pri izvedbi, vključno z zagotovitvijo nujne infrastrukture, ki bo omogočila tekmo v Mariboru tudi v ne najbolj idealnih vremenskih razmerah. Maja je bil podpisan sporazum o organizaciji Zlate lisice med ASK Branik in mariborsko občino ter občinskima podjetjema Marprom in Šport Maribor. Protokol dovolj jasno opredeljuje vloge glavnih akterjev, da ne bo več izmikanja in sprenevedanja, kdo je za kaj zadolžen in odgovoren pri organizaciji.

Za zdaj še ni nobenega uradnega zagotovila, da bo Zlata lisica kmalu spet v Mariboru, tudi če bo rezervna proga s ciljem na Trikotni jasi z vso potrebno infrastrukturo pripravljena v roku, do prihodnje zime. Je pa seveda že jasno, da v kolikor bo prišlo pri tem do kakšne zamude, lahko Mariborčani na jubilejno izvedbo na domačem bregu kar pozabijo. Ali če hočete, Zlata lisica spet v Mariboru - malo morgen.

Selitev nad Trikotno jaso

Poleg tako imenovane variante B, torej rezervne proge, ki poteka od Habakuka mimo Špelcinega loga do Trikotne jase, se je rodila tudi varianta C, njen oče pa je kdo drug kot Tone Vogrinec. Njegova glavna argumenta za aktiviranje zapuščene proge Jonatan kot rezervne za Zlato lisico sta bila dovolj zahteven teren in dobre snežne razmere. Kar seveda povsem drži, vendar pa bi bili potrebni veliki posegi na terenu in velika vlaganja v infrastrukturo. Zato so to idejo hitro zavrgli in sprejeli odločitev, da se uredi veleslalomsko proga nad Trikotno jaso kot alternativno, če na Snežnem stadionu ne bi bilo možno zagotoviti ustreznih pogojev za izvedbo tekme s ciljem v dolini. Tekma v spodnjem delu, tako imenovana varianta A, v vsakem primeru ostaja prioriteta.

Homologacija proge ni lahka naloga

Dela na terenu so se začela lani s sečnjo dreves za razširitev proge malo nad Špelcinim logom oziroma startom klasičnega lisičkinega veleslaloma. Štori so ostali čez zimo, lani decembra jih je prekril sneg, letos so jih končno izkopali in izravnali teren. Po koncu zime se bodo morali lotiti zaključnih del, med katerimi bo najpomembnejše dokončanje zasneževalnega sistema s fiksnimi topovi do vrha Habakuka. V letošnjem letu je uspelo Marpromu prestaviti snežne topove v območju posekanih dreves. ASK Branik po ureditvi rezervne proge čaka precej zahtevna naloga, poskrbeti bo moral še za njeno homologacijo pri Fis.

Veliko pa bo treba v naslednjih letih vložiti tudi v posodobitev žičniških naprav. Sedežnica Radvanje na Snežnem stadionu ima uporabno dovoljenje samo še za to sezono, stara sedežnica Sleme ni primerna za današnji čas, zlasti ne za prevoz otrok, sedežnica Stolp se je v nedeljo ustavila za nedoločen čas. Izzivov in dela več kot dovolj za nekaj naslednjih let.

Enim nikoli ni prav

V zadnjih letih so se Mariborčani pogosto spraševali, zakaj Snežnega stadiona ne zasnežujejo, češ da je dovolj mrzlo. Letos, ko so Marpromovci izkoristili prvi mraz, topovi nad Trikotno jaso in tudi v spodnjem delu brnijo že en teden, nekateri godrnjajo, zakaj namesto stadiona ne zasnežujejo Čopke, saj Lisice v Mariboru ne bo. Pridejo pa februarja v Maribor dekleta na tekmo za evropski pokal. Organizatorji želijo pripraviti odlično dirko kljub skromnejši konkurenci z dvema veleslaloma na ravni svetovnega pokala. To tudi potrebujejo, da se Lisica čez dve leti vrne na Pohorje in se tukaj ustali. Pri Fis seveda spremljajo, kaj se v Mariboru dogaja, stanje pa bodo preverili tudi na terenu. Ali bodo šefi prišli v Maribor iz Kranjske Gore ali iz Zagreba oziroma iz drugega bližnjega prizorišča svetovnega pokala, se še ne ve, zagotovo pa bi bilo silno nerodno, če bi videli zelen Snežni stadion.

Vsaka selitev povzroči kar precej nejevolje v klubu in vseh, ki pri izvedbi sodelujejo, toda stari lisjaki so "berajt". Pred njimi je še ena misija Kranjska Gora. Okoli sto Mariborčanov bo pod vodstvom Mitje Dragšiča, vodje tekmovanja, in Andreja Rečnika, vodjem priprave prog, pomagalo Kranjskogorčanom pri pripravi še ene Zlate Lisice na podkorenski strmini. Tam je uspeh praviloma zagotovljen.