Dolga leta so se trudili in na koncu je vse poplačano. Nogometna ekipa ZASE Videm je prvič dvignila pokal prvakov v tretji slovenski ligi, vzhod, kar je največji uspeh v zgodovini kluba. Zadnja tri leta so zasedli tretje mesto, letos pa bili boj z Brežičani, vsi drugi so bili za razred skromnejši. Slavili so z dvema točkama naskoka, naslov so si pred domačimi gledalci zagotovili že krog pred koncem z zmago v derbiju s Hajdino. Nato so dvignili precej prahu, ko so zavrnili povabilo v drugoligaško druščino.
Ni bilo ovire, ki bi jih ustavila
"Uspeh je res zgodovinski in bo zelo težko ponovljiv," nam je dejal glavni trener članske zasedbe Gregor Cafuta, ki vse do konca ni razmišljal o naslovu prvakov: "Cilj je bil priti prek 50 točk (osvojili so jih 52, op. p.), kar nam lani ni uspelo, saj smo končali pri 49. Bilo je težko, liga je bila specifična, ni bilo avtsajderja, toda vedeli smo, da smo lahko pri vrhu, saj smo zadržali celo ekipo." V 24 krogih so zabeležili le štiri poraze in bili z 58 goli strelsko daleč najbolj razpoložen kolektiv. Kar 15 igralcev se je vpisalo med strelce, Niko Šalamun je bil s 17 goli na slovenski lestvici drugi.
Številke ne razkrijejo vsega, kar se je dogajalo. Spomladi so imeli ogromno težav in so zapravili prvo zaključno žogo, ko so v Brežicah štiri kroge pred koncem izgubili (0:1), kar pa jih ni vrglo iz tira. "Celo pomlad se je čakala tista tekma, ki pa smo jo zaradi poškodb in kartonov igrali brez štirih nosilcev. Ampak smo se pobrali in dominantno, s po 5:2, premagali Šmartno doma in Korotan v gosteh. Prišla je še tekma s Hajdino, ki je bila živčna, ker je bil pokal že tam, da se dvigne, vse je bil pripravljeno za slavje," je povedal Cafuta. Lase so mu sivile številne poškodbe in nenogometne zadeve, kar za amaterski klub ni neobičajno. "Enemu je šla križna vez, drugemu stopalna kost, na koncu smo imeli par krogov igralca s pruhom, ki nam je prihajal pomagal za dvajset, trideset minut. Pa še druge stvari, študenti so imeli izmenjave, bile so neke službene zadeve."
Zavedajo se, kje jim je mesto
A to bo pozabljeno, za sanjsko sezono se je sestavil mozaik. "Jedro smo ohranjali nekaj sezon. Kemija v ekipi je bila verjetno odločilni faktor, konec koncev pa je tudi urejenost kluba na zavidljivi ravni za ta nivo," je povedal Cafuta. Večina igralcev so domači fantje. "Rekel bi, da jih je 70 odstotkov rojenih v naši občini ali pa imajo tu punce. Sta pa le dva od nosilcev iz naše nogometne šole. Drugi so večinoma trenirali za Aluminij ali Dravo in so se vrnili domov. Težko je, da bi kar iz lige MNZ, v kateri so naši kadeti in mladinci, postal nosilec v tretji članski ligi. Vsi klubi tod baziramo na tem, da talente že od U11 spravimo v Aluminij in Dravo. Potem pa, če jim ne uspe v prvo- ali drugoligaškem klubu, se vračajo k nam, v Podvince, na Hajdino, kamorkoli," je lokalne nogometne migracije razložil Cafuta.
Na Vidmu se zavedajo, kje jim je mesto, in se niti ob prejemu vstopnice za drugo ligo niso zamajali. Praksa je sicer neobičajna, saj športniki radi rinejo višje, v pisarnah pa njihove želje brzdajo. Na obronkih Haloz je bilo obratno. "Pri nas so glavno besedo imeli igralci. Na prvem treningu po tem, ko smo postali prvaki, smo se pogovorili predvsem z nosilci, če bi igrali v drugi ligi, pa sta bila le dva za to. Pa še od teh dveh eden pod pogojem, da gre cela ekipa višje. In ko so v bistvu 95-odstotno rekli, da ne, niti upravni odbor ni videl smisla v vsem skupaj," je dejal prvi mož strokovnega štaba.
Ne bi bili radi že znana zgodba, ki vodi v propad
V pisarnah so že stuhtali, kako se višjemu rangu čim bolj približati. "Igralsko in vodstveno smo ocenili, da je trenutno naše mesto v tretji ligi, prevelik riziko bi bil, če bi se spustili v drugo. Ne bi bili radi že znana zgodba, ki vodi v propad. Okrepili bomo delo v nižjih selekcijah z željo, da jih popeljemo v višje lige. Hočemo biti stabilen klub v občini, v regiji, ki zagotavlja varno okolje mladim, to je prva skrb. Dobro delo v zadnjih desetih letih pa se odraža tudi na članih in to se nam je zdaj zgodilo," je povedal predsednik ŠD Videm Jernej Simonič. Poskok višje bi pomenil še večje izdatke, pa so že zdaj krepko pod ligaškim povprečjem, pravi prvi mož kluba. S sto tisočaki letnega proračuna za skoraj polovico, kje je šele tri- ali še večkratnik tega zneska, kolikor terja druga liga. "Živimo v občini brez velikih podjetij, ki bi lahko sponzorirala stabilnega drugoligaša. Že s tretjo ligo imamo dovolj velike težave, ogromno dela moramo opraviti, da finančno preživimo leto."
Ob podpori občine in sponzorjev določen del proračuna napolnijo sami. "Športno šolo in vrtec smo izvajali dve leti za štiri šole, na razpisih smo pridobili dodatna sredstva za rekvizite in takšne stvari," je navrgel Simonič. Za nivo višje bi bilo treba tudi nadgraditi infrastrukturo, manjka jim pomožno igrišče, o katerem so se z občino že dogovarjali: "Trenutno imajo druge investicije v občini prednost. Vse ob svojem času, bomo rekli." Nogometaši bodo v kratkem le na boljšem, letos jim bodo prenovili glavno igrišče - drenažo, reflektorje, tribune, je naštel Simonič. "Manjka tudi dodatna slačilnica. Problem je v tem, da gostimo vrtec, ker občina še nima urejenih prostorov za novega. Seveda smo veseli, da lahko pomagamo, si pa želimo, da se to čim prej uredi in bomo imeli tudi drugo polovico kluba zase."
