Zoran Mijatović
Pa je naposled po prvem tednu tekmovanj na nordijskem SP medaljo dočakala tudi Slovenija. Mešana ekipa v zasedbi Nika Križnar, Ema Klinec, Timi Zajc in Anže Lanišek je osvojila bron in s tem nadgradila četrto mesto z zadnjega SP 2021 v Oberstdorfu, je pa res, da ima Slovenija v tej disciplini tudi naslov olimpijskih prvakov.
Kakšno breme je Slovencem po nesrečni soboti padlo z ramen, pričajo kriki Anžeta Laniška po obeh skokih, pri čimer je spominjal na novopečenega svetovnega prvaka pri Poljakih Piotra Zylo: "Kar je za dati ven, je za dati ven. Ne morem si pomagati. Niti nočem si. V soboto sem imel lepo priložnost, oba s Timijem sva imela lepo priložnost, pa vemo, kako se je končalo."
Dolgo ni mogel zaspati
Ja, tako, da je medaljo najboljšemu s treningov odpihnil veter. In ni se bilo lahko s tem sprijazniti. "Veste, kar precej snega je že zapadlo, preden sem v soboto zaspal. Ležal sem v postelji, razmišljal sem in moral predelati sobotno tekmo. Vesel sem, da se mi je s pomočjo domačih in terapevtke uspelo umiriti, osredotočiti in oddelati tako, kot je treba." To je za slovensko ekipo prva tovrstna medalja na svetovnih prvenstvih. "Nazadnje v Oberstdorfu smo bili eden od večjih favoritov. Jaz sem imel medaljo, Ema je bila zlata ... Ko sem šel na tekmo v Oberstdorfu, sem rekel, da imamo 'ziherco', pa je ravno tam nismo dobili. Zato sem še toliko bolj vesel, da nam je uspelo tokrat," je Lanišek potegnil vzporednice s še uspešnejšim začetkom SP-ja 2021.
Tokrat je pred zadnjim skokom za vodilnimi Nemci zaostajal za 11,6 točke, za drugo Norveško pa 7,3. Skakal je v zelo zahtevnih vremenskih razmerah in uspel mu je dober skok, ki bi lahko prinesel še žlahtnejše odličje, a Halvor Egner Granerud in Andreas Wellinger nista razočarala: "Ta medalja je zdaj zelo prigarana. Spet je bilo nekaj preizkušanja mojih živcev, koliko bom ostal miren. Uspelo mi je. Skakal sem res super. Vesel in ponosen sem, da smo skupaj sestavili osem skokov, ki so bili dovolj za medaljo." Nanjo je slovenska mešana ekipa z njim na čelu čakala zelo dolgo: "Že v Lahtiju 2017 smo začeli, potem je sledil Seefeld, v Oberstdorfu je bilo blizu. Zdaj pa končno kolajna!"
"Pred tekmo nihče ni razmišljal o zlatu, le o kolajni"
Predskakalec le za Norvežana
Kljub veselju pa je Lanišek opozoril na nekaj, kar mu "ni všeč": "Pred skokom sem prosil za predskakalca, pa ga nisem dobil. Granerud ga je. Delajo se razlike in to ni v redu!" A zmesti se ni pustil: "Samo enkrat sta domače svetovno prvenstvo in priložnost za medaljo na njem. Želel sem, da je to to." Na zaletni rampi ni točno vedel, koliko točk potrebuje za drugo mesto, poznal je le zaostanek za vodilnim: "Jasno mi je bilo, da če bom skočil tako, kot znam, se bo dalo kaj pridobiti. Je pa bil Granerud dovolj močan, da je uspel ohraniti prednost. A medalja je medalja, ne bomo ji gledali v zobe." Na vprašanje, kako je doma osvojiti medaljo - pri čemer je bilo stojišče ob skakalnici še relativno polno, tribuna pa spet v celoti prazna -, je odgovoril: "Malce čudno ... Glavno je, da so domači tukaj, da jim lahko skočiš v objem."
V nekem trenutku je že dišalo celo po zlati medalji. "Ves čas je malo dišalo!" se je smejala Nika Križnar. Spomnimo; po prvih skokih Križnarjeve in Timija Zajca je Slovenija zasedala drugo mesto, Ema Klinec jo je spustila na tretje, kjer je Lanišek ob koncu prve serije tudi ostal. Po negotovosti, ali bo tekma prekinjena, se je vse skupaj nadaljevalo, Nika Križnar pa je z drugim skokom Slovenijo izstrelila na vrh. Tam je ostal tudi Timi Zajc, a najšibkejši člen ekipe Klinčeva jo je s ponesrečenim doskokom vrnila na tretje mesto, od katerega se več ni dalo odlepiti.
Najšibkejši člen
Samokritična Ema Klinec se ni izmikala odgovornosti, kar sama je pred novinarji takoj priznala: "Bila sem najšibkejši člen v ekipi." A razlog je znan: "Koleno je zjutraj še vedno trdo. S fizioterapevtom potem iščeva rešitve, da funkcionira. Še vedno pa si pomagam s protibolečinskimi tabletami."
V še posebni nevarnosti pa so bila njena že dvakrat operirana kolena, ko ji je po drugem skoku zarobilo smučko, tako da se je Ema komaj rešila padca: "Morala bi si pogledati posnetek, za kaj je šlo. Pa saj se niti ne mislim kaj preveč ubadati s tem. Velikokrat se zgodi, da ko gledaš (lasersko) zeleno črto (mesto za prevzem vodstva, op. p.) na doskočišču, izgubiš fokus. Raje bi videla, da se teh zelenih črt ne bi prikazovalo. Nekaj podobnega se mi je godilo že v Beljaku. Saj če greš čez, je v redu. Ne bi si pa odpustila, če bi padla."
Misli pri veliki skakalnici
To se k sreči ni zgodilo, izgubo točk pa je Klinčeva prebolela ob tolažbi moštvene sotekmovalke Nike Križnar, ki je imela svoj večer. Jasno, ko pa je končno prebolela gripo in se tudi pred novinarji ni več prikazala z masko: "Le še vprašanje časa je bilo, kdaj se mi bo odprlo, kdaj bom prikazala skoke, kakršne sem na treningih. Vedno so prišle neke bolezni vmes. Zdaj je ta bolezen končno mimo in videli ste pravo Niko!"
Videli smo tudi pravega Timija Zajca, prav tako zelo zadovoljnega z bronasto medaljo: "Pred tekmo nihče ni razmišljal o zlatu, le o kolajni. Moramo biti realni." Da mu je s tem padlo breme z ramen, se ne strinja: "Saj nisem bil favorit, nisem bil številka ena. Sem si jo pa želel. Komaj že čakam na novo priložnost na veliki skakalnici."
