(PREGLED) Ugotovitve po prvih tekmah lige prvakov: Zmeda, triumfi, žrtve in (ne)uspešni Slovenci

Prve tekme najprestižnejšega klubskega nogometnega tekmovanja v Evropi v sezoni 2024/25 so pod streho. Liga prvakov se je vrnila v prenovljeni podobi. Kaj so pokazali prvi trije večeri vrhunskega nogometa?

Nov format: Več tekem, več zaslužka, igralci pa na stavko

V kateri skupini igra Real, v kateri City, kako je mogoče, da je PSG po zmagi šele na 15. mestu? Na prenovljen sistem, po katerem bo vsak od 36 klubov do januarja odigral osem tekem z različnimi nasprotniki, nato pa se bo na skupni lestvici ugotavljalo, kdo se bo v osmino finala uvrstil neposredno, kdo bo igral dodatne tekme in kdo izpadel že pred izločilnimi boji, se bo treba še navaditi.

Računica je preprosta: več klubov, več tekem, več prenosov, več zaslužka. Pa čeprav opozoril, da so nogometaši iz top klubov, ki redno igrajo za reprezentance, preobremenjeni, ni manjkalo, še preden je Uefa predstavila nov format lige prvakov, Fifa pa si je izmislila razširjeno klubsko svetovno prvenstvo. "Mislim, da smo blizu tega," je član Manchester Cityja in eden od glavnih arhitektov španskega zmagoslavja na poletnem Euru Rodri nakazal, da so nogometaši pripravljeni celo na stavko. "Če vprašate kateregakoli igralca, bo rekel enako. To je splošno mnenje igralcev. Če bo šlo tako naprej, bo prišel trenutek, ko ne bomo imeli druge možnosti, a poglejmo. To nas skrbi, ker smo mi tisti, ki trpimo," je poudaril, da je 60 ali celo 70 tekem na leto v vseh tekmovanjih preveč.

Vsaj doslej neobičajnemu pojavu, da se tekme elitne lige igrajo tudi v četrtek, na dan, ki je običajno rezerviran za dvoboje v evropski ligi in konferenčni ligi, se bodo v nadaljevanju sezone izogibali. Do 29. januarja, ko se bo zaključil skupinski del, bodo tekme na sporedu ob klasičnih torkih in sredah.

Velikani se ne dajo: Spodrsnilo le Barceloni 

Ekipe, ki so jih stavnice postavljale v vlogo favoritov, tam ostajajo tudi po prvem krogu. Večina stavniških hiš na piedestal še vedno postavlja Manchester City. Pa čeprav je v ponovitvi finala iz leta 2023 proti Interju na domačem stadionu iztržil (le) remi brez golov. Branilec naslova, madridski Real, je bil uspešen, s 3:1 premagal Stuttgart, Bayern se je znesel nad zagrebškim Dinamom, z 9:2 poskrbel za drugo najvišjo zmago v zgodovini tekmovanja (višjo, z 8:0, sta zagrabila le Liverpool leta 2007 proti Bešiktašu in Real Madrid leta 2015 proti Malmöju), v Bruggeju je bila strelsko razpoložena tudi finalistka prejšnje sezone, Borussia Dortmund. Med velikani jo je najslabše odnesla Barcelona. Njen niz petih zmag v španski ligi je nakazoval strašno formo, na uverturi v ligo prvakov pa jo je prizemljil Monaco in s pridom izkoristil, da so Katalonci od 11. minute zaradi rdečega kartona Erica Garcie igrali z igralcem manj.

Malčki med elito: Po Mariboru nov zaznamek na seznamu bivših

Pet debitantov, klubov, ki so prvič okusili ligo prvakov, se je predstavilo. Več kot spodobno je z ognjenim krstom opravila Aston Villa, ki je na gostovanju v Bernu ekipi Young Boys ob treh priznanih zabila še dva kasneje razveljavljena zadetka, francoski Brest je bil z 2:1 boljši od graškega Sturma, ki se je med elito pojavil prvič po 24 letih in obdobju, ko je njegov dres še nosil Darko Milanič, Bologna je – po italijansko – izvlekla remi brez golov proti Šahtarju. Drago je kožo prodala Girona, v Parizu je padla šele v 90. minuti, ko je PSG-ju zmago z avtogolom omogočil kar vratar Paulo Gazzaniga, precej slabše pa se je na debiju odrezal Slovan iz Bratislave. Nekaj takega, kot je naredil Celju na povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij, je zdaj doživel sam. V Glasgowu je sicer zabil, a hkrati dopustil Celticu, da v njegovo mrežo pospravi pet žog.

Pa slovaška mreža ni bila najbolj prerešetana. Dinamo je proti Bayernu kapituliral kar devetkrat. Dva dosežena gola nista popravila vtisa, visok poraz je prinesel tudi prvo žrtev. Trener Sergej Jakirović lahko na seznam svojih nekdanjih klubov ob Maribor postavil tudi zagrebške modre.

Slovenski pridih: Šeško "pozabil" na Oblakovo navodilo 

Če odštejemo sezone, ko je bil zraven Maribor, imamo letos najštevilčnejšo slovensko zasedbo v ligi prvakov. Devet Slovencev je prijavljenih za nastope med elito. Že prvi krog je potrdil, da bo večina imela pomembne vloge v svojih klubih. Benjamin Šeško ni poslušal nasveta Jana Oblaka, ki mu je med reprezentančno akcijo v ligi narodov zabičal, da na obračunu Atletica in Leipziga ne sme zadeti. V četrti minuti tekme v Madridu je najprej potegnil v protinapad, nato pa po odbitku premagal rojaka. Kot so izbrskali na Sportklubu, je Šeško s tretjim golom v ligi prvakov postal prvi Slovenec, ki je pospravil žogo za Oblakov hrbet, po Dejanu Školniku, ki je januarja 2012 v dresu Nacionala v portugalski ligi pokvaril debi Škofjeločana za Leirio, kamor ga je na posojo poslala Benfica. No, na koncu je bil bolj zadovoljen Oblak, njegov Atletico je z 2:1 premagal Leipzig, za katerega Kevin Kampl ni igral. 

Prve izkušnje med elito je nabral Timi Max Elšnik, ki je ob polni minutaži začel akcijo za gol Crvene zvezde, ki pa ni ustavil slavja Benfice v Beogradu. Vanja Drkušić, ki ga je srbskim prvakom posodil ruski Zenit, se ni prebil s klopi. Poraz z 1:2 sta v Franciji proti Brestu doživela tudi člana Sturma. Tomi Horvat je bil zamenjan po prvem polčasu, Jon Gorenc Stanković, kapetan avstrijskih prvakov, pa je odigral celo tekmo. Arjan Malić, član slovenske reprezentance do 19 let, v prvi ekipi Sturma še ni dobil priložnosti. Vseh 90 minut je na igrišču ob porazu v Glasgowu preživel tudi član Slovana Kenan Bajrić.