Obdobje Feđe Dudića v Ljudskem vrtu je končano. Sarajevčan se je postavil v dolgo vrsto trenerjev, ki so zgolj v tej sezoni postali bivši v NK Maribor. Že rezultati – na 22 uradnih tekmah je zabeležil zgolj devet zmag, ekipa pa je tik pred tem, da zapravi poletje v Evropi, – so dovolj zgovorni, Dudić na čelu 16-kratnih slovenskih prvakov ni bil uspešen. Tudi zato, ker je nasledil številne težave. Ko je po slovesu Radomirja Đalovića še drugič v sezoni začasno vodenje ekipe prevzel Radovan Karanović, klubsko vodstvo pa je zaključevalo pogovore s Feđo Dudićem, smo v Večeru izpostavili glavne izzive za trenerja Maribora. Sedem mesecev kasneje preverjamo, kako se je zdaj že nekdanji trener lotil reševanja težav in kakšno ekipo je predal v roke začasnemu trenerskemu štabu z Mitjo Pirihom na čelu.
Nepovezana ekipa
Tanrivermis, Karanović, tudi Đalović in Dudić … Prav vsi trenerji vijoličastih v tej sezoni so se soočili z dejstvom, da se posamezniki niso povezali v ekipo. Nogometaši, ki jih je prvi operativec kluba Cem Basgul hvalil kot najkvalitetnejše v ligi, niso sestavili moštva in poskrbeli za rezultate, ki bi upravičevali njihove relativno visoke prihodke. Da bi Maribor vendarle lahko dobil homogeno in povezano moštvo, je sicer nakazal štart v spomladanski del sezone, ko je ekipa pod Dudićevim vodstvom nanizala nekaj dobrih rezultatov, zmanjšala zaostanek za vodilnim Celjem in vsaj za nekaj tednov sprožila resne debate o tem, da bitka za naslov v slovenski ligi še ni končana. Zdaj je jasno, da je bil tisto le preblisk. Dudiću (pa tudi drugim odgovornim v klubu) ni uspelo prepričati nogometašev, da klubskim ciljem dajo prednost pred lastnimi ambicijami.
Taktična (ne)disciplina
Da tudi najboljši načrt ne pomaga, če ni izvedbe, smo lahko v tej sezoni v Ljudskem vrtu večkrat ugotavljali. Napake, prelaganje odgovornosti, neupoštevanje dodeljenih zadolžitev … V igri vijoličastih se tovrstne stvari pojavljajo prevečkrat, da bi klub lahko resno računal na kaj več kot lovljenje zadnje rešilne bilke za uvrstitev v kvalifikacije za konferenčno ligo. Z Dudićem na čelu je Maribor sicer imel obdobja, ko je bil na igrišču videti povsem spodobno, a ko se je znašel v težavah, se ni znal odzvati. Preveč je bilo tekem, ko je nasprotnik že z eno samo potezo vijoličaste povsem vrgel iz ritma.
Odnos do kluba
Borbenost, požrtvovalnost, trud … V sedanjem Mariboru tovrstne vrline praktično ne obstajajo več. Trenutkov, ko bi nogometaši navijačem pokazali, da jim je resnično mar za klub, je bilo ekstremno malo. Podporniki s tribune tega niso spregledali. Viole so na tekmi proti Primorju, edini po marčevskem reprezentančnem premoru, ki jo je Dudićevo moštvo dobilo, dale jasno vedeti nogometašem, da vedo, kdaj komu ni do igranja, do žrtvovanja za klub. A večjega dela ekipe se sporočila s tribune niso dotaknila. Čeprav je Maribor v delu sezone, ko skuša reševati, kar se sploh še rešiti da, je motivacija igralcev na nenormalno nizki ravni. Dudića je še bolj kot poraz proti Radomljam bolelo, da je bila ekipa, ki je svoj cilj v sezoni že izpolnila, bolj motivirana od njegove. "Velikokrat smo rekli – komur ni, kdor ne želi biti tukaj, lahko gre. A še nihče ni šel. Tako da očitno jim je biti tukaj. A tega ne kažejo," pa je soigralcem sporočil kapetan Ažbe Jug.
Kdo je odveč
Vsaj ene težave se je Dudić lotil že jeseni. Ob njegovem prihodu je bilo jasno, da ima Maribor preveč igralcev, kvota nogometašev, ki nimajo državljanstva ene od članic Evropske unije, je bila presežena. Trener je delno selekcijo naredil že s tem, ko je nekatere igralce preselil na tribuno, čistka pa se je nadaljevala v zimskem prestopnem roku. Klub se je razšel z Gregorjem Sikoškom, Luko Gučkom, Mohamedom Bambo, Adamom Rasheedom, na posoji poslal Orpheja Mbino in Erica Taylorja, v "sestrsko" Ilirijo preselil Nika Grlića in Tineta Čuka. A posegi v moštvo niso prinesli izboljšanja rezultatov, hkrati pa se bodo sestavljavci igralskega kadra soočili z novo težavo. Številnim nosilcem igre, denimo Janu Repasu, Pijusu Širvysu, Sheyiju Oju in Hilalu Soudaniju, potečejo pogodbe. No, jasno je, da bodo v Ljudskem vrtu morali prevetriti igralski kader, a remont ne bo poceni.
Brez hierarhije ni discipline
Večji ekscesi, kot je bil zgodnjejesenski pretep med Benjaminom Tettehom in Omarjem Rekikom na treningu, ki je sprožil odhod takratnega trenerja Radomirja Đalovića, se v Dudićevi eri niso ponovili, a odnosi v slačilnici so vse prej kot idealni. Izrazitih liderjev, ki bi preostanek ekipe povlekli s svojim vzgledom tako na igrišču kot zunaj njega, moštvo še vedno nima, izkušenejši igralci pa s svojimi prijemi prepogosto ne dobijo želenega odziva. "Poskušam reševati na različne načine, ampak ko en sam človek rešuje celotno ekipo, tudi njemu počasi energija pojenja," je potožil kapetan Ažbe Jug.
