(POGOVOR) Tadej Pogačar: Presrečni smo lahko, da zmagujemo povsod

Če ga Matiheu van der Poel ne bi napadel na Kruisberg, se nizozemskega tekmeca in prijatelja Tadej Pogačar ne bi mogel otresti na Kwartemont in slaviti na kilometrski ciljni ravnini, ki je "v bistvu dolga kar deset kilometrov," je tretje leto zapored številka ena na svetu in četrto leto zapored prvi kolesar doma v ljubljanski Festivalni dvorani pojasnjeval dogajanje na ikoničnih vzponih v zaključnih kilometrih dirki po Flandriji. Oziroma pot do največje slovenske zmage na klasikah. Za 25- letnikom s Klanca pri Komendi je odlično leto, ki se je za širšo javnost končalo s spet "le" z drugim mestom na dirki po Franciji, za bolj dovzetne za ta šport pa z izjemnimi dosežki, med katere sodi 17 zmag in številni drugi uspehi. Tudi bronasta kolajna s cestne dirke svetovnega prvenstva, na kar je Slovenija čakala 22 let, od brona sedanjega športnega direktorja v Pogačarjevih Emiratih Andreja Hautpmana.

Izjemen uspeh iz 2017. danes le še ena zmaga

"V kolesarstvu zelo redko daš nase slovenski dres. Zelo ponosen in vesel sem, da lahko startam na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Vedno se potrudim in dam svoj maksimum. Letos se je izšlo za bronasto medaljo, česar sem zelo vesel, ampak v prihodnje ciljamo na zlato," je Gorenjec že premlel uspeh in si postavil še višje cilje. Ta izziv si je med drugim postavil že za novo sezono, ko bodo boji za mavričaste majice potekali v Švici. "Na svetovnem prvenstvu bo zelo lepa trasa," je dejal novinarjem na Večeru zvezd, kot Kolesarska zveza Slovenije (KZS) poimenuje slavnostni dogodek s podelitvijo nagrad najboljšim ob izteku leta. Letos so se ga udeležili prav vsi prejemniki.

Čeprav je Pogačar leto spet končal na vrhu svetovne lestvice UCI, ni nujno, da bi nagrado najboljšega prevzel tudi doma. Primož Roglič je leta 2020 ni, prav on mu jo je odnesel kot rumeno majico na Touru ... Letos je Kisovčan dobil Giro in na lestvici končal kot četrti, strokovna komisija KZS pa mu je, kot Mateju Mohoriču, podelila nagrado za posebne dosežke. "Zelo zahtevna naloga zveze je določiti, kdo si zasluži to nagrado. Osebno menim, da si nas jo zasluži več, jo je pa težko vsakemu podeliti. Kot je rekel prej Jan (Polanc, op. p.), ko smo gledali njegovo zmago na Etni. V tistih časih (leta 2017, op. p.) je bil to velik uspeh, zdaj bi to bilo za Slovence samo, 'ja, okej, še ena etapna zmaga na Giru'. Res smo Slovenci lahko ponosni, presrečni, kam smo prilezli v svetovni seriji kolesarstva, da dosegamo na vseh dirkah vrhunske rezultate, da povsod zmagujemo. Tudi v 'gravlanju', gorskem kolesarstvu, na pisti, povsod," je povedal Gorenjec.

Flandrija, spomin za življenje

Tovrstne prireditve so namenjene tudi druženju tekmovalcev s kolesarskimi delavci, funkcionarji, sponzorji, novinarji ... "Zelo redko imamo kolesarji priložnost, da se dobimo vsi skupaj, med sezono je res težko. Pa tudi hitro pozabimo na sezono in začnemo razmišljati o novi. Tako si malo osvežimo spomine, dobimo nasmešek na obraz in motivacijo za naprej." Letos praktično ni dirke, ki bi Pogačarja pustila ravnodušnega. Največkrat je blestel, doživel pa tudi nekaj porazov in težkih trenutkov oziroma obdobij, sploh po zlomu zapestja ob koncu aprila na Stari dami.

Ni mogel izločiti, kaj mu bo najbolj ostalo v spominu. "Zelo veliko trenutkov mi bo, dobrih in slabih. Zagotovo bo eden od najlepših spominov v moji karieri zmaga v Flandriji. Kar pestro je bilo na Touru, zadnji teden je bil težek. Po 17. etapi sem bil ne ravno depresiven, ampak težko mi je bilo vstati iz postelje in iti na start. Matejeve zmage sem bil zelo vesel, bila je za motivacijo za naslednji dan, še enkrat sem se hotel dokazati. Seveda mi bo ostala v spominu tudi zmaga na Lombardiji za zaključek sezone in po vsem, kar se je dogajalo," je našteval Pogačar.

Mladi, čim prej med profesionalce!

Dobro mu je del oddih od takrat, od prve sobote v oktobru, čeprav povsem brez kolesa ni šlo. Lani jeseni je potoval po Kolumbiji, letos so šli na drug konec planeta. "Malo je bilo turizma in malo dela. Azija je lepa, kot je Južna Amerika, toda najlepše je doma. V Tokiu je noro, nabito je bilo z navijači. Bilo je lušno, toda čas izven sezone se je iztekel in spet se je začelo. Kmalu preidemo na strukturirane treninge. Nismo še v polnem zagonu, se pa motor zaganja," je že blizu običajnega delovnega ritma. Prvi kolesarski kamp Emirate čaka čez slab mesec na vzhodni obali Španije, kjer bo tudi veliko drugih ekip.

A nekaj se bo vendarle spremenilo, Pogačar se pri 25 letih poslavlja od kariere mladega kolesarja, ki jo je zaznamoval z rekordnimi štirimi belimi majicami na dirki po Franciji. "Čas hitro teče, ne bi si še rekel, da nisem več mlad kolesar. Eno obdobje se je zaključilo, bremena bele majice ne bom več nosil, kar je po eni strani dobro, po drugi pa bodo to le še lepi spomini." Da ima slovensko kolesarstvo odličen podmladek, je bilo vidno tudi na Večeru zvezd, na katerem sta blestela Anže Ravbar in Žak Eržen, a tu so še mnogi drugi. "Upam, da nas gledajo in bodo skušali iti po naših stopinjah. Mislim, da se nimamo česa bati. V kolesarstvu kariera traja deset, petnajst let in upam, da kmalu pridejo med profesionalce, da se predajo izkušnje in znanje ter se zgodba nadaljuje." Pogačar o nadaljevanju svoje ni povedal kaj določnega. "Gnalo me bo to, kar me vsako leto, da se poskušam izboljšati, čeprav vem, da je to težko. Poiskal si bom nove izzive." In kaj bi bilo to, če bi si lahko sam sestavil tekmovalni koledar? "V letu je premalo dni in premalo ur za moje želje. Sem kar vesel, da nekdo drug sestavlja koledar. Ne bi bil dolgo na sceni, bi hitro zaključil," se je namuznil Tadej Pogačar.