(POGOVOR) Dragan Gajić dobil povabilo Vranješa, okleval ni niti sekundo

Pri 36 letih se Dragan Gajić ta teden spet počuti kot - začetnik. Eden najbolj uspešnih rokometašev v času Uroša Zormana, Luke Žvižeja, Aleša Pajoviča, Renata Vugrinca, Gorazda Škofa je v obdobju, ko je reprezentanco prevzel Veselin Vujović, izpadel iz izbrane vrste. Potem ko se ni uvrstil v reprezentanco, ki je sodelovala na olimpijskih igrah, je objavil reprezentančno upokojitev. Hkrati je ostal na vrhunskem nivoju, kar je kronal s pogodbo z madžarskim Veszpremom, s katerim je redno sodeloval v zaključnih bojih za naslov evropskih klubskih prvakov.

​Vujović se je decembra poslovil od reprezentance, nadomestil ga je Ljubomir Vranješ. Z njim se je odprla še ena priložnost za Dragana Gajića, ki je ta teden dočakal nov vpoklic v reprezentanco. "Okleval nisem niti za sekundo," pravi Gajić, ki je preklic reprezentančne upokojitve dočakal že kot član francoskega Limogesa, kamor se je poleti po štirih letih preselil iz Veszprema. "Z Ljubom sva sodelovala že v Veszpremu in zame je bil njegov sistem dela zmeraj zelo dober. Sodelovanje je kombinacija win-win, oboji dobivamo," iz Zreč sporoča Gajić. V zadnjih dneh se je že tudi nekoliko navadil na ekipo, ki se ji je priključil. "Nekaj treningov je že za menoj, počutim se vse bolje. Počasi ustvarjamo ustrezno kemijo. Imamo pozitivno vzdušje, res pa sem se ob prihodu počutil kot debitant."

​Kljub tem občutkom ne gre pozabiti na to, kaj je doslej reprezentanci Gajić že dal - leta 2015 je svetovno prvenstvo v Katarju končal kot najuspešnejši strelec turnirja. "Ja, to ostaja. Vem tudi to, kaj me v naslednjih nastopih čaka in kaj sem ekipi sposoben dati. Kot debitant pa se počutim, ker znova spoznavam ljudi okoli sebe, mlajšo generacijo slovenskih rokometašev. Pomembno je, da se tukaj dobro počutim in da se tudi drugi ob mojem povratku počutijo dobro," pravi Gajić.

Cilj so olimpijske igre

V reprezentanco se zagotovo ni vrnil, ker bi želel odigrati le kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Njegovi cilji so višji. Januarja bo reprezentanca nastopila na svetovnem prvenstvu in spomnimo se tudi, da Gajića ni bilo v ekipi za prejšnje olimpijske igre, kar je cilj reprezentančnega udejstvovanja vsakega rokometaša. Marca prihodnje leto bo slovenska reprezentanca v Nemčiji igrala kvalifikacije za olimpijske igre 2021 v Tokiu. To bi lahko bila za Gajića zadnja priložnost, da doživi olimpijski duh v dresu slovenske reprezentance.

"Seveda so olimpijske igre eden od imperativov. V prvi vrsti pa sem vpoklic selektorja doživel kot izraz zaupanja. V ospredju so zmeraj cilji reprezentance, šele zatem pridejo do izraza tudi individualni cilji, kar je zame Tokio. Vsi, ki me poznajo, pa vedo, da pri nasprotnikih ne delam razlik. Moj pristop je enak, ko igramo proti Turkom, Poljakom ali Nemcem. Tekma s Turki bo zame enako pomembna, kot je bil finale lige prvakov. Na vsaki tekmi je treba dati svoj prispevek. Ko smo od nasprotnika boljši za dvajset golov, moramo tudi zmagati s tako razliko. Spoštujemo nasprotnike, a zmeraj je treba biti maksimalen," razmišlja Gajić.

Konkurenca na desnem krilu

​Maksimalen pristop bo ne nazadnje potreben tudi zaradi izjemne konkurence, ki jo ima Dragan Gajić na desnem krilu. Trenutno je v ekipi ob njem še Blaž Janc; za reprezentanco konkurirajo brata Marguč, Mario Šoštarič, vsaj še Domen Novak ... "Ja, je borba. Nekateri od naštetih bodo v reprezentanci še debitirali, mnogi si že sedaj zaslužijo vpoklic. Sam sem imel v Veszpremu dobro lansko sezono in tudi sedaj v Limogesu igram dobro - vpoklic sem si zagotovo prislužil. Ne rečem, da si ga drugi niso, na koncu o tem odloča selektor. Pokliče tiste, ki jim najbolj zaupa, ki so v najboljši formi. Slovenija ima na desnem krilu pet, šest igralcev svetovnega razreda. Kogarkoli bi poklical, ne bi zgrešil. Selektor prvi odgovarja za rezultate in zato zmeraj vpokliče tiste, za katere upa, da bodo izpolnili zastavljene cilje," razlaga Gajić.

Dragan Gajić je star 36 let. Čeprav po kakšni naporni tekmi naslednje jutro težje vstane, kot je, ko mu je bilo dvajset, mu leta ne pomenijo pretirane ovire. "Že celo kariero govorim, da leta niso najbolj pomembna. Sploh ni nujno, da 20-letniki zmorejo več kot tisti, ki jih imamo 36. Pomembno je le, ali si dober ali nisi. Kvaliteta je ali pa je ni. Dokler bom kot športnik imel voljo in bom igral s takšno željo, kot to počnem danes, bom še na igrišču. Zaenkrat v meni še gori želja, zato o letih ne razmišljam. Seveda je drugače, kot je bilo, ko sem jih imel dvajset. Takrat sem lahko počel marsikaj, pa sem bil naslednje jutro zdrav. Sedaj je regeneracija daljša. A zato sedaj tudi bolje poznam svoje telo, hodim prej spat, pazim pri hrani in pijači. Regeneracija ima pomembno vlogo predvsem na turnirjih, kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre. A sedaj natančno vem, kaj moram storiti zase, in tudi to je lahko prednost," ugotavlja Gajić.

​To ni poprava krivice

V reprezentanco se je vrnil po nekaj letih premora, ko je vmes oznanil reprezentančno slovo. Vedelo se je, da je bila tista njegova odločitev izsiljena, saj Gajića ni bilo v kombinacijah trenerja Vujovića. Je s tem vpoklicem tudi popravljena krivica, ki se mu je zgodila; razume novo priložnost tudi v tem smislu? "Ne počutim se pomirjeno in ... kar je bilo, je za menoj. Ničesar ne morem spremeniti, zato starih tem ne nameravam pogrevati. Danes ni nič drugače, kot je bilo takrat, ko me je Vujović črtal s seznama. Tako se je takrat odločil, Ljubo pa se je sedaj odločil drugače in me vpoklical. Včasih so take odločitve posameznikom v prid, drugič v škodo. A ko v športu potegnemo črto, za laži in manipulacije ni prostora - na koncu ti šport zmeraj da tisto, kar si zaslužiš. Dobiš toliko, kot si v šport vložil. Vesel sem, da sem dobil še eno priložnost, in sedaj sem poln novih izzivov. Želim pokazati, da sem upravičeno vpoklican, in zato že komaj čakam na tekme, ki so pred nami," zaključi Gajić.