Pa so ga Stožice le dočakale. S štiriletnim zamikom je portugalska nogometna reprezentanca le prispela v Ljubljano. Tekmo ob stoti obletnici Nogometne zveze Slovenije, ki jo je pomladi 2020 odnesla epidemija koronavirusa, je zamenjal pripravljalni test za Euro 2024. Evropska prvakinja iz leta 2016, ki bo tudi to poletje vsaj v širšem krogu favoritov, z velezvezdnikom Cristianom Ronaldom je mobilizirala slovenske navijače, v hipu razprodala Stožice. Morda so prišli zaradi Ronalda, so pa videli dobro predstavo Slovenije. Z 2:0 je slavila naša reprezentanca.
Slovenija - Portugalska 2:0 (0:0)
Stadion Stožice, 16.432 gledalcev; sodnik: Irfan Peljto (BiH)
Strelca: 1:0 Gnezda Čerin (72.), 2:0 Elšnik (80.).
SLOVENIJA: Oblak, Karničnik, Blažič, Bijol (od 87. Drkušić), Janža, Stojanović, Gnezda Čerin, Elšnik, Lovrić (od 67. Verbič), Šporar (od 67. Celar), Šeško (od 87. Gorenc Stanković).
PORTUGALSKA: Costa, Dalot, Pepe (od 46. Antonio Silva), Inacio, Cancelo (od 89. Joao Silva), Danilo, Otavio (od 46. Conceicao), Vitinha, Ruben Neves (od 89. Joao Neves), Ronaldo, Joao Felix.
Rumeni kartoni: Janža, Stojanović; Cancelo, Conceicao.
Petkratnega dobitnika zlate žoge in petkratnega zmagovalca lige prvakov je na največjem stadionu v državi bučen aplavz pričakal že na ogrevanju, večina objektivov je bila vanj uperjena tudi ob ceremonijah pred začetkom tekme, ki so jih organizatorji tokrat oplemenitili z igro luči, svojevrstnim krstom novih žarometov v Stožicah. Pa na igrišču? Dvakrat je nekdanji zvezdnik madridskega Reala in Manchester Uniteda, ki je po SP v Katarju odgovoril na klic arabskih milijonov in postal član savdskega kluba Al Nasr, opozoril nase. Obakrat s protestom. Prvič, ko ga je s prekrškom ustavil Žan Karničnik, drugič, ko je v kazenskem prostoru padel ob Jaki Bijolu, a ostal brez enajstmetrovke. Enkrat pa ga je pod žaromet postavil pozornosti željan gledalec. Opozorila pred tekmo niso zalegla, možakarju se je uspelo prebiti čez ogrado, posneti še selfi s častnim gostom večera, preden so ga varnostniki odvlekli z igrišča.
Slovenija ni bila v polni postavi. Manjkal je vodja strokovnega štaba. Selektor Matjaž Kek, ki je minuli teden ostal brez očeta, je zaradi družinskih razlogov izpustil tekmo. Na klopi ga je zamenjal pomočnik Boštjan Cesar. In na igrišče poslal dokaj standardno postavo, ki je nosila glavnino bremena že v kvalifikacijah za Euro 2024, le da je na levem krilu Jana Mlakarja zamenjal Sandi Lovrić.
Bilo je dovolj za eno zrelo priložnost v prvem polčasu. Andraž Šporar ni kaznoval prezgodnjega izleta vratarja Dioga Coste, ki je pričakoval, da bodo sodniki že prej prekinili akcijo zaradi domnevnega prekrška. Ko mu je Benjamin Šeško z glavo odložil žogo, je napadalec Panathinaikosa sicer obšel poveljnika portugalske obrambe, a žogo poslal mimo gola.
Precej zrelejša priložnost je bila tista na začetku drugega polčasa. Šeško se je prebil do žoge, pobegnil branilcema, sprožil, a izgubil dvoboj z vratarjem. Slovenija je iztržila (le) kot. In dobila potrditev, da se da igrati tudi proti reprezentanci, ki na enajstih zaporednih tekmah, vse od SP 2022, ni doživela poraza. Adam Gnezda Čerin je to potrdil v 72. minuti. S strelom z bližine je vezist zaključil protinapad, poskrbel za evforijo 16.432 gledalcev na tribunah.
Pa se zgolj s tem, da je zagrabila vodstvo, Slovenija ni zadovoljila. Timi Max Elšnik je udaril v 80. minuti. Močno, zvito in dovolj natančno, da je povišal vodstvo na 2:0. Prestižna zmaga je ostala doma. Nasvidenje, Ronaldo, nasvidenje, Portugalska, Slovenija v Nemčiji res ne bo zgolj v vlogi opazovalke.
