Da Ljubljančani, ki so v Velenje pripotovali z jasnim ciljem, da zaključijo finalno serijo in prvič v zgodovini osvojijo naslov prvaka, mislijo še kako resno, so pokazali takoj na začetku. Agresivna obramba in učinkovit napad sta varovancem Uroša Zormana, ki so – roko na srce – v letošnji sezoni prenovljenega državnega prvenstva prikazali najboljši rokomet že po nekaj minutah prinesla prvo otipljivo prednost. V igri Gorenja je bilo sicer čutiti veliko željo, a semafor, ta je v 7. minuti kazal že 0:4, je menil drugače. Dolga sezona je pač terjala svoj davek, do izraza pa je vedno bolj prihajalo tisto, na kar so mnogi opozarjali že septembra: v končnici se bo poznala Slovanova dolga klop.
Nalet Ljubljančanov, s katerimi je v Velenje pripotovalo tudi lepo število navijačev, se je sredi prvega polčasa sicer nekoliko umiril, tudi po zaslugi nekaj odličnih obramb domačega Matevža Skoka. A kmalu zatem ko se bi lahko domači približali na dva gola zaostanka, je Slovan znova zapretil, spet ušel na plus pet (4:9), poleg tega pa sta sodnika Bojan Lah in David Sok z rdečim kartonom v garderobo poslala Malika Tatarja. A tudi to domačih rokometašev ni dotolklo, še vedno so grizli in se v 19. minuti z delnim izidom 4:0 približali na le gol zaostanka (8:9), tri minute kasneje pa poskrbeli za eksplozijo med navijači. Izid so poravnali na deset, Ljubljančanom pa se je v tistih trenutkih videlo, da niso mirni kot so bili na začetku tekme. Glede na videno skozi sezono in na prvi finalni tekmi na Kodeljevem so si gotovo mislili, da bo šlo bolj zlahka.
Enakovredna igra se je nadaljevala do konca prvega polčasa, nekoliko bolj mirni, a daleč od tega da bi bilo karkoli odločeno, pa so v garderobo odšli rokometaši Slovana, ki so si priigrali minimalno prednost. Izenačena igra se je nadaljevala tudi v drugem delu, pri domačih je bil najbolj razpoložen Urab Pipp, tudi Tarik Velić, medtem ko je bil pri gostil najbolj učinkovit Leon Ljevar, z dobrimi obrambami pa je Velenjčane v obup spravljal vratar Nebojša Bojič. Ampak rumeno-črni so bili potrpežljivi, v nizkem startu so čakali na priložnost da zapretijo. Potem pa so po zgledu prvega dela prvega polčasa znova na plan udarile minute Slovana, ki si je v nekaj potezah priigral varnejšo prednost. Sredi drugega dela je semafor v Rdeči dvorani kazal 19:23.
Čeprav so bile možnosti za preobrat iz minute v minuto manjše, se Velenjčani niso preda(ja)li. Držali so se tega, kar je pred tekmo obljubil njihov trener Zoran Jovičič in iz sebe iztisnili zadnje atome moči. Čeprav so se trije goli zaostanka sedem minut pred koncem zdeli veliki, v igri Gorenja tega ni bilo zaznati. A kljub temu, da so priključek nekajkrat imeli na dosegu roke, pa pike na i niso zmogli. Po sobotni zmagi na Kodeljevem so rokometaši Slovana slavili še drugič zapored in zasluženo visoko v zrak dvignili pokal za naslov državnih prvakov, prvega v zgodovini kluba. V Rdeči dvorani je bilo 26:29.
