Ko je bilo konec, se v Zlatorogu še dolgo ni umirilo. S tribun je odmevalo: "Kaj jim delamo, Cele šampion!" Rokometaši Celja Pivovarne Laško so sredi igrišča dvignili pokal, nato pa se je začelo veliko slavje. Odprli so sodček piva, s tem zalili še trenerja Klemna Luzarja in tako simbolično zaokrožili večer, v katerem so po zmagi nad Slovanom z 41:39 osvojili 27. naslov državnega prvaka.
V dvorani, ki je bila napolnjena kot že dolgo ne, skoraj pet tisoč ljudi se je zbralo, se je znova zbudil občutek, da rokomet v mestu ob Savinji še vedno lahko dvigne tribune in klub poveže z okoljem. Prav to je po slavju najbolj poudarjala predsednica kluba Alenka Potočnik Anžič. "Še vedno sem ganjena," nam je dejala kmalu zatem, ko je s solzami v očeh pospremila rajanje ob dvigu pokala. "Danes je zelo poseben dan. Izjemno vesela sem, ponosna na te fante, na to ekipo, ki je pokazala takšno srčnost, ponos, in to je nekaj, v kar sama verjamem, nekaj, o čemer smo govorili že celo sezono," je bila čustvena.
Pravljica s srečnim koncem
Za klub je bil naslov državnega prvaka, ki je prišel dober mesec po osvojitvi pokalne lovorike, potrditev sezone, v kateri se mladi ekipi ni pripisovala vloga glavnega favorita. V ospredju je bil Slovan, tudi Trimo je kotiral visoko. A Celjani so se gradili postopoma in spisali pravljico, o kateri se bo še dolgo govorilo. Da razplet ni bil samoumeven, so ob slavju priznali v klubu.
"Iskreno, na trenutke tudi nekje v daljnih mislih niti sami nismo upali verjeti," je bila odkrita predsednica. "Ampak ko nekomu pokažeš, da zmoreš, da znaš, da verjameš sam vase, kar je danes pokazala ta ekipa z odličnim trenerjem Klemnom Luzarjem na čelu, in predvsem to vzdušje, ki smo ga doživeli v Zlatorogu po vseh težavah ... To je najbolj srečen konec, kar smo si ga lahko predstavljali," je še dejala Alenka Potočnik Anžič, ki je s klubom povezana še veliko bolj kot drugi akterji. Sin Aljuš je namreč že pri 18 letih eden od najpomembnejših članov ekipe, medtem ko je mož Aleš trener vratarjev.
Posebna zgodba je tudi Klemen Luzar, ki je že v svoji prvi sezoni na mestu glavnega trenerja osvojil dve lovoriki. Po tekmi, še sredi hrupa, veselja in čestitk, ni skrival ponosa, a je tudi sam poudarjal pot, ki jo je ekipa prehodila do naslova. "Moramo se veseliti, danes pa res. Jaz sem brez besed. Zelo sem ponosen na vse, kar nam je letos uspelo, sploh pred to kuliso v dvorani," je dejal trener Celja. "To je nekaj izjemnega, to so bile sanje že izpred dveh sezon, ko se je začela graditi ta ekipa. Letos smo zadevo le še nadgradili."
Sanje so znane
Celjska zgodba je bila v tej sezoni tudi zgodba o potrpežljivosti. O ekipi, ki je zorela, medtem ko so drugje glasneje govorili o favoritih. "Mogoče nas na začetku drugi niso jemali tako resno, ampak iz tekme v tekmo, skozi celotno sezono, smo postajali resnejša ekipa in resnejši kandidat za lovorike. Res sem ponosen, da smo dokazali, da nismo samo talentirana ekipa, ampak da imamo nekaj več," je povedal Luzar.
To "nekaj več" je bilo v Zlatorogu čutiti tudi po koncu tekme. Dvorana je spominjala na čase, ko so bili veliki rokometni večeri nekaj običajnega. Tokrat so jih znova ustvarili mladi igralci, domače občinstvo in klub, ki je po zahtevnih letih dobil sezono, na kateri lahko gradi naprej. "Vsekakor mislim, da je bil danes praznik celjskega rokometa. Že dolgo ni bilo tako in to me navdaja z velikim optimizmom," je dejala predsednica. Ob tem je opozorila, da slavje ne pomeni konca dela. "Danes so največje delo naredili igralci, trener, navijači, nas zadaj v klubu pa nekaj dela še čaka."
Naslednje vprašanje se ponuja samo. Celje je z naslovom prvaka znova v položaju, ko lahko razmišlja tudi o ligi prvakov. V klubu želje ne skrivajo, čeprav ostajajo previdni. "Verjamem, da bo ta zgodba ponesla tudi neko širšo lokalno, celjsko in slovensko javnost in da nas prihodnje leto res mogoče čaka tako želena liga prvakov," je povedala Alenka Potočnik Anžič. Na vprašanje, ali bi ob morebitnem povabilu odgovorili pritrdilno, je dodala: "Da ne bom prehitra, ampak ja, skoraj zagotovo bi rekla, da ja. To so bile naše želje, sanje." Podobno razmišlja Luzar, vendar poudarja, da bo treba pri evropskih ambicijah ohraniti trezno glavo. "Zakaj pa ne? Vsi si želimo sodelovati v najboljšem tekmovanju na svetu, kar liga prvakov je, ampak to je odvisno še od drugih zadev. Ob takih uspehih apetiti rastejo, moramo pa s trezno glavo gledati na celotno zadevo."
"Moraš se znati tudi poveseliti"
Zdaj sledi nekaj časa za počitek, igralci bodo trenirali po individualnih programih, ekipa pa se bo znova zbrala 23. in 24. julija na zdravniških pregledih, nato pa začela priprave na novo sezono. "Vedno pridejo tudi težki trenutki, letos pa se nam je sezona res dobro izšla in to moramo slaviti. Težko je osvajati te stvari, še težje je braniti naslov. Drugo sezono nam bo zagotovo težje, tako da bi jaz najprej užival v tej sezoni, ki je res izjemna, fantastična, potem pa bomo razmišljali o dogodkih naprej. Moraš se znati tudi poveseliti, če se dogajajo take lepe stvari, kot so se nam letos. In moraš znati pokazati, da lahko tudi po drugi poti prideš do lovorik, da ni vedno vse v denarju, je pa z njim zagotovo lažje. Mladi, talentirani igralci, polni rokometne energije, elana, imajo veliko rokometnega znanja in to je danes rezultat tega," je zaključil Klemen Luzar.
