Ko je leta 2021 žensko rokometno reprezentanco prevzel Dragan Adžić in predstavil svoj program dela, v katerem so bile še posebno podčrtane olimpijske igre v Parizu, je gotovo marsikdo zastrigel z ušesi. Zdaj, dobra tri leta kasneje, mu lahko le iskreno zaploskamo. Črnogorski strokovnjak je na kvalifikacijskem turnirju minuli konec tedna, ki je bil nagrada za trdo delo v preteklosti, poskrbel za največji uspeh ženskega reprezentančnega rokometa, ki v zadnjem obdobju doživlja pravi preporod. Kemija, kot radi rečemo, še nikoli ni bila na tako visoki ravni, povezanost in igranje po principu vsi za eno, ena za vse tudi ne.
"Kemija, povezanost in igranje po principu vsi za eno, ena za vse še nikdar niso bili na tako visoki ravni"
Da so iz pravega testa, so Ana Gros in soigralke pokazale po bolečem porazu proti Nemkam. Solze na licih so bile jasen signal, da jim ni vseeno, hkrati pa opomnik, da se ne smejo predati in da morajo tekmi s Paragvajem in Črno goro odigrati na najvišjih možnih obratih. Storile so ravno to; tekma proti Južnoameričankam je bila podobna igri mačke z mišjo, obračun s Črnogorkami pa kot češnja na vrhu torte. Tako vrhunske predstave, sploh v obrambi, ki je vselej ključ do dobrega rezultata, niso prikazale že dolgo. Če sploh kdaj. In to proti Črni gori, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu osvojila bronasto medaljo in desetletje pred tem - kako zanimivo, takrat pod Adžićevim vodstvom - prišla do srebra na olimpijskih igrah in zlata na prvenstvu stare celine.
Rokometašice z uvrstitvijo v Pariz nadaljujejo evforijo, ki je v tem letu zajela Slovenijo. V mesto luči namreč potujeta obe reprezentanci, ženska in moška. Podobno kot so rokometaši ledino orali pred 24 leti v Sydneyju, so se tudi rokometašice na igre uvrstile kot prvi ženski kolektivni šport. V Parizu bodo tudi bolj v soju žarometov in bližje slovenskim navijačem. Kvalifikacijskega turnirja na Bavarskem, kjer se je spisala zgodovinska zgodba, namreč ni prenašala nobena od slovenskih televizij. Uvrstitev obeh reprezentanc v Pariz je uspeh, ki se ga je pravzaprav kar težko zavedati, sploh ob stanju, ki v Sloveniji vlada v (finančno) podhranjenem klubskem rokometu. Kakovost moške lige je daleč od želene ali pa ravni, na kateri je bila pred leti, medtem ko pri ženskah tri vogale hiše podpira Krim, iz katerega prihaja pol reprezentance na čelu z Adžićem. Selektorjem, ki smo ga ob teh izjemnih uspehih kar poslovenili. Redki so namreč trenerji, ki iz svojih varovank lahko izvlečejo toliko, kot je on, ki je vseskozi zaupal v njih in vedno trdil, da so lahko konkurenčne prav vsem nasprotnicam.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
