V modernem nogometu smo vajeni nenehnih prepihov v slačilnicah. Poplava prihodov in odhodov, med katerimi je na pretek tudi tujih, dobro plačanih nogometašev, ki v klub pridejo kot "velike okrepitve", a ga nato hitro in brez prave sledi zapustijo, je postala stalnica. A vsake toliko časa se zgodi izjema, ki potrdi pravilo. Hilal Soudani je bil natanko to.
Alžirec, ki ima tudi hrvaški potni list, je v prejšnjem desetletju kar pet let nosil dres zagrebškega Dinama, zato je ob prihodu pod Kalvarijo vedel, kam je prišel. Lahko bi bil eden v nizu nogometašev, ki pridejo "oddelat" svojo (zadnjo) pogodbo. Namesto tega se je zgodilo nekaj, česar mariborska publika zlepa ne bo pozabila. V Mariboru je Soudani hitro postal ljubljenec navijačev. V klub je prišel pri 35 letih, poslavlja se nekaj mesecev pred svojim 39. rojstnim dnem, a je bil vse do zadnjega sodnikovega žvižga eden najbolj borbenih, zagnanih in kvalitetnih nogometašev na igrišču.
Kljub poškodbam 97 tekem in 36 golov v treh sezonah
Zahtevni mariborski publiki se je prikupil že na svoji prvi uradni tekmi, v evropskem obračunu z malteško Birkirkaro v Ljudskem vrtu. Čeprav je po osnovnem nogometnem poklicu krilni napadalec, od katerega se pričakuje predvsem napadalni učinek, je že s prvimi drsečimi štarti in fanatično borbenostjo pokazal, kakšen bo njegov odnos do dresa. Žal se je zaradi poškodbe tisti debi zanj končal že po prvem polčasu. Zdravstvene težave so ga nato občasno ovirale tudi v naslednjih treh letih, a kljub temu je zbral skoraj 97 nastopov v vijoličastem in dosegel kar 36 golov.
Kljub sijajni osebni statistiki in neizmernemu trudu pa Soudani Maribor zapušča kot eden največjih osmoljencev zadnjega neuspešnega obdobja kluba. Postal je namreč nekakšen talec in žrtev neuspehov vijoličastih. Klub v teh treh letih ni osvojil nobene lovorike. Igral je v obdobju klubske tranzicije in iskanja identitete, ko niti njegov fanatizem na igrišču ni bil dovolj za naslov prvaka. "Žal mi je, da se v teh treh letih nisem oddolžil z naslovom prvaka. To je edina stvar, ki jo obžalujem in me res boli ter me bo bolela vse življenje, priznam. Ti ljudje si to zaslužijo. Vidim jih na vsaki tekmi, v dobrih in slabih trenutkih so vedno tukaj. To me boli, ker vem, koliko jim ta klub pomeni. A verjamem, da bodo prihodnje leto srečni. Če bom zdrav in če bo življenje dovolilo, bom prišel proslavit z njimi," je s cmokom v grlu razlagal ob svojem slovesu, ki je bilo nekaj posebnega, saj so navijači njemu in Janu Repasu ob odhodu iz kluba namenili mural na steni ob stadionu.
Sin Mariboru reče dom
Čeprav ni dvignil pokala, je osvojil srca Mariborčank in Mariborčanov. Kar dvakrat zapored so ga navijači izbrali za vijol'čnega bojevnika, najbolj srčnega igralca. "Dvakrat zapored sem bil izbran za vijol'čnega bojevnika. To mi pomeni več kot vsi goli ali posamezne tekme. To je privilegij. Nagradi sem doma postavil na posebno mesto in ju bom tam tudi hranil," je pojasnil. Za klubsko spletno stran je izpostavil pomen takšne geste tudi v njegovi domovini: "Pri nas v Alžiriji in v arabskem svetu takšno spoštovanje ogromno pomeni. Kar so naredili zame, je privilegij, nekaj, o čemer ne moreš niti sanjati. To je prava ljubezen, ki je ne moreš kupiti. Tega, kar sem doživel tukaj, verjemite mi, nisem doživel še nikjer."
Soudanijeva povezanost z mestom presega meje Ljudskega vrta. "Moj sin bo julija star tri leta. Sem je prišel še kot dojenček, tukaj je odraščal in to je njegov dom. Poje mariborske pesmi, obožuje Viole. Ne ve še, da odhajamo. Ko se kam odpravimo, ob vrnitvi vedno reče: 'Gremo domov, v Maribor.' Ko bo zrasel, mu bom razložil, kaj pomeni Maribor in koliko ljubezni smo tukaj prejeli," je o čustveni navezanosti pripovedoval Alžirec.
Dovolj je še "bencina", da bo še igral
Nekdanjemu alžirskemu reprezentantu so za magično mejo stotih nastopov v vijoličastem zmanjkale le tri tekme. Njegov števec se je ustavil pri številki 97. "Takšna je usoda. Ampak iskreno, užival sem v vsaki tekmi. Na trening sem vsak dan prihajal z veseljem. To je bil moj dom, moja družina, za njo pa vedno daš vse od sebe," je še dejal.
Kljub letom nogometnih čevljev še ne bo pospravil v kot. "Dovolj je še 'bencina', menim, da imam še dovolj moči in energije," je povedal za klubske kanale. Njegova naslednja postaja naj bi bila zagrebška Kustošija, ki je v minuli sezoni igrala v drugi ligi in slovi predvsem po razvoju mladih nogometašev. V Zagrebu, kjer se Soudani z družino počuti zelo domače, bi tako za konec kariere postal mentor in del ambicioznega projekta kontroverznega nogometnega agenta Andyja Bare.
Ob slovesu je Soudani znova dokazal, zakaj je bil v Ljudskem vrtu tako cenjen. Bodočim igralcem je sporočil, da morajo tisti, ki oblečejo ta dres, razumeti težo grba, pokazati zmagovalno miselnost in predvsem spoštovanje do navijačev. Največjo zahvalo pa je namenil ljudem, ki niso na očeh javnosti: "Rad bi se še posebej zahvalil tistim, ki jih navijači morda ne vidijo. Vsem, od ekonomov, fizioterapevtov, varnostnikov do zaposlenih na stadionu. Ti ljudje delajo za nas in za klub. Vedno sem čutil njihovo podporo. Hvala Mariboru in upam, da to niso bili moji zadnji dnevi tukaj."
Basgul naj bi bil bivši
Ekipa24 in Sportklub sta v sredo poročala, da je funkcijo vodje nogometnih operacij izgubil Cem Basgul, ki je bil prvi operativec Acuna Ilicalija, večinskega lastnika NK Maribor, d.o.o., pri 16-kratnih državnih prvakih. Čeprav uradne potrditve od kluba ni, viri Ekipe24 trdijo, da je Basgul že bivši, Sportklub pa dodaja, da bo njegova vloga v prihodnje, če v klubu sploh ostane, precej bolj obrobna. Nogomania je dan kasneje objavila, da naj bi Basgul odslej deloval v Hull Cityju. Kljub ugibanjem o prihodnosti turškega kapitala pod Kalvarijo vse več virov iz Ljudskega vrta trdi, da Acun Ilicali ostaja večinski lastnik NK Maribor, d.o.o. Namerava pa Ilicali spremeniti strategijo vodenja in vanjo vključiti več slovenskega pridiha.
