
Kar je celo leto lovil, se mu je v najboljšem trenutku posrečilo. Niti ne na svetovnem prvenstvu v Švici, Jakov Fak na kratki individualni preizkušnji svetovnega pokala doma na Pokljuki ni vknjižil le prve stopničke, ampak kar prvo zmago v tej zimi. Drugo na domačem prizorišču po trinajstih letih, tokrat ne v sprintu, pač v tekmi na štiri tarče, kar mu zelo ustreza, saj slovi po zelo mirni roki. Drugo mesto je osvojil Norvežan Sturla Holm Laegreid, tretje Šved Martin Ponsiluomo, zelo dobri pa so bili tudi drugi Slovenci.
V izjemno težkih razmerah, ko je najprej močno deževalo, potem pa z isto mero snežilo in nato spet deževalo, se je 37-letni slovenski šampion izkazal z ničlo na strelišču, pa tudi z izjemnim tekom. O njegovi predstavi v smučini, za kar gre pohvala tudi servisni službi, veliko pove podatek, da je ujel in prehitel norveškega šampiona Johannesa Thingnesa Boeja, ki je startal minuto pred njim. Čeprav je nosil številko pet, je kot prvi prečkal ciljno črto.

Po desetih letih spet na vrhu
"Ni bilo enostavno, ko so razmere težke, se je bistveno zbrati in osredotočiti na svoj nastop. Dobro sem razporedil moči in hvala vsem, ki so prispevali k temu. Upam, da bo v prihodnosti še več takšnih uspehov. Vesel in ponosen sem, da je po dolgih letih prišla zmaga na domačem terenu," je po sedmi zmagi v svetovnem pokalu, na katero je čakal kar deset let, povedal Jakov Fak. Od šeste zmage se je marsikaj spremenilo. "Nisem več najmlajši v karavani. Ponosen sem, da sem zmagal, ko so me hčerke spodbujale na tribuni. Ni enostavno tekmovati, ko si družinski človek. To je lahko za vzgled mladim." V vasi Mrkopalj v Gorskem Kotarju na Hrvaškem rojeni biatlonec je navdih črpal tudi iz otroštva: "Odraščal sem v podobnih pogojih in sem lahko potegnil nekaj lekcij ter tekel sproščeno. Če si preveč napet, ne gre."
"Odraščal sem v podobnih pogojih in sem lahko potegnil nekaj lekcij ter tekel sproščeno"
Zmage na Pokljuki so za Faka najlepše. "Saj so vse lepe, ampak zmaga pred domačim občinstvom je zate ogromen uspeh ter zahvala navijačem, da so prišli, in organizatorjem, ki že toliko let prirejajo tekme. To je kot smetana na torti, če ti rata." Slovenska reprezentanca je tokrat tudi s servisno službo premagala precej večje in bogatejše reprezentance, čeprav ni imela lahkega dela. Dekleta tega niso unovčila, fantje pač. "Včasih imajo drugi prednost zaradi velikosti, ampak trudimo se konkurirati največjim. Zakaj pa ne? Ni nujno, da je vedno boljše imeti več stvari, več ljudi, treba se je osredotočiti na kvaliteto. Seveda imaš statistično manjše možnosti, ampak možnosti imaš. So pa visoke temperature velik izziv, da najdeš prave kombinacije in konkurenčne smuči," je povedal Fak.

Bil je eden od peščice s strelsko ničlo. Izkušnje so mu pomagale, da v močni želji ni pregorel in da je visoko ter konstantno formo skozi celo sezono nadgradil z vrhunskim rezultatom. Četrtih, petih, šestih mest je bilo pač preveč. "Včasih se da, včasih ne. Saj si samo človek, ni vsak dan tvoj dan. Napake se zgodijo. Glede streljanja sem že celo sezono nad 90 odstotkov, to je najmanjša hiba, ki jo lahko imam, in najmanj bojazni je bilo, da bi imel tukaj težave. Se pa včasih zgodi, kot se je v Novem mestu na zasledovalni tekmi."
Brez bolezni je precej lažje
Zadnja postaja na Češkem je bila najmanj uspešna, a stvari so hitro padle na pravo mesto. Tudi zato, ker mu je v tej zimi šlo precej na roko zdravje, brez bolezni je precej lažje. "V prejšnjih treh sezonah sem imel zelo veliko težav, tri otroške bolezni, ki niso enostavne, če jih dobiš v odrasli dobi. To je bil zelo velik izziv za telo. Morda po njih nisem dovolj počival, da bi se telo dobro odzvalo na treninge, in rezultati enostavno niso bili takšni, kot bi si želel. Letos tega ni in je situacija takoj precej boljša," je dejal Jakov Fak, ki visoko cilja tudi na naslednjih preizkušnjah na Rudnem polju. V soboto ga čaka tekma s skupinskim startom, v nedeljo najbrž v paru z Leno Repinc, preostali del reprezentance pa tekma mešanih štafet. "V mešani štafeti sva bila z Leno trikrat šesta, mislim, da je čas, da poskusiva narediti kaj več. No, ne bi prejudiciral, predvidevam, da bova skupaj, ker sva bila v tej zimi vedno. Imam pa zelo rad tudi tekme s skupinskim startom, neposreden boj s konkurenco. Želja je seveda napadati prva tri mesta," pravi slovenski as, odločen, da na Pokljuki še ni rekel zadnje.
Dekleta visoke uvrstitve pustila na strelišču
Prva tekma na Pokljuki se ni izšla po okusu slovenskih deklet. V kratki individualni tekmi so vse dobro uvrstitev pustile na strelišču. Polona Klemenčič je bila vse do zadnjega streljanja v igri za dvajseterico, nato pa pustila dve tarči nepokriti in osvojila 31. mesto. Anamarija Lampič ob sedmih zgrešenih strelih niti z odličnim tekom, le v zadnjem krogu je pridobila deset mest, ni mogla višje od 48. mesta, Lena Repinc in Živa Klemenčič, ki sta bili le malce boljši na strelišču, pa sta zasedli 68. in 75. mesto. Zmagala je Francozinja Julia Simon, ki je v tej disciplini osvojila zlato odličje na svetovnem prvenstvu.