(INTERVJU) Marko Pavlič: Ne more uspeti vsem, že cesta ni dovolj široka

Pavlič ničesar ne bi spremenil v svoji karieri, mirno in zadovoljno gre v pokoj, čeprav je sanjal o veliko več.
Pavlič ničesar ne bi spremenil v svoji karieri, mirno in zadovoljno gre v pokoj, čeprav je sanjal o veliko več.
Andrej Petelinšek
Datum 4. november 2024 07:00
Čas branja 12 min
Marko Pavlič ima za Slovenca precej bolj tipično kolesarsko zgodbo kot Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi naši izvenserijski asi. A čeprav ni med najbolj uspešnimi, mu je treba čestitati, saj je med tistimi, ki so vztrajali najdlje, sploh glede na možnosti, ki jih danes zagotavlja slovenska scena. Zadnja leta je hodil v službo, da si je lahko privoščil dirkanje, a je bil kljub temu kdaj zelo uspešen, da ga je lahko premagal zgolj prvi kolesar sveta. Z 31-letnim Lenartčanom, ki živi v Mariboru, ob koncu kariere o njegovi zgodbi, kaj mu je zmanjkalo do svetovne elite, zakaj se nima smisla obremenjevati z njo, zakaj se mu ni podrl svet in zakaj večini mladih ne uspe niti jim ne more.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
212 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
158 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
138 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
167 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
70 glasov
Skupaj glasov: 745