(INTERVJU) Ilka Štuhec: "Maribor? Tam preprosto moram nastopiti"

Ilka Štuhec se v prilagojenih okoliščinah, ki jih narekuje pandemija virusa, pripravlja na novo sezono. Poškodbe so jo letos zaobšle, lanska podpovprečna sezona je pozabljena. Konec oktobra je z domačimi proslavila 30. rojstni dan in tudi prejšnji teden je bila še doma v Mariboru. Ta teden se znova odpravlja na sneg. Kam? "Tega ta trenutek (z njo smo se po telefonu pogovarjali v četrtek, op. p.) še ne vem. Avstrijci pravkar zapirajo ledenike, Štef (njen glavni trener Abplanalp, op. p.) je nenehno na telefonu in išče primerno lokacijo za trening. Sicer smo letos zelo dosti smučali. Večinoma smo bili v Švici, kjer so bili tudi najboljši pogoji. Opravili smo večino tega, kar smo si zastavili. Čeprav smo bili vseskozi na evropskih ledenikih, kjer je vreme zelo muhasto, nam je odpadlo kvečjemu pet smučarskih dni. Običajno se nad razmerami na ledenikih smučarji na veliko pritožujemo - enkrat ni dovolj snega, drugič ga je preveč in je premehko, a letos sem bila s pogoji zelo zadovoljna," uvodoma pojasni Ilka Štuhec.

Koliko pa ste imeli težav zaradi omejitev, ki jih prinaša koronavirus? Vaš trener je Švicar, njegova država ni del Evropske unije in tudi zaradi tega bi lahko nastali zapleti pri prehajanju mej.

​"Praktično nobenih takih težav nismo imeli niti v času, ko so bile uvedene omejitve pri prehajanju držav. No, na zadnji kamp v oktobru smo že odpotovali z negativnimi testi na covid. V Švici smo se sicer morali prijaviti kot delavci, a saj smo tja prišli opravit svoje delo - četudi smo smučali, kar mi je v veselje."

Ker gre za manjšo ekipo, ste se verjetno morali priključevati drugim ekipam. Tako ste lahko dobili tudi nekaj prvih primerjav o trenutni pripravljenosti ...

"Poleti smo trenirali s Švicarkami in Italijankami. Tudi z našimi puncami za tehnične discipline sem nekaj dni sodelovala. Pa s fanti sem se malo primerjala. Priključevali smo se drugim, smo pa kdaj bili tudi sami na progi in smo smučišče imeli zase. V takih primerih je trening trajal dlje, saj imamo v ekipi le štiri člane in ti so morali progo zakoličiti, pogladiti, označiti in narediti vse ostalo. Da smo majhna ekipa, je zame običajno velika prednost. Najprej, ker so vsi osredotočeni le name. Hkrati pa imajo velike ekipe lahko celo deset smučark - in takrat ena Ilka ne pomeni praktično nobene spremembe. Zato smo povsod dobrodošli."

Omenili ste ekipo štirih. V primerjavi z lanskim letom je v njej nekaj sprememb. Priključila se vam je Tina Kobale, fizioterapevtka iz okolice Maribora. Vam sorodna duša: je podobnih let, nekako v istem obdobju sta bili že v športnem razredu II. gimnazije v Mariboru. Bo Tina nadaljevanje zgodbe, ki ste jo imeli z Anjo Šešum, vašo nekdanjo kineziologinjo in zaupnico?

"Tina je bila na Drugi leto dni pred menoj, saj je leto starejša. Od takrat sva se poznali le na videz. Tudi ona je bila športnica - trenirala je košarko in veslanje. Tako ima nekaj izkušenj iz športa. Pred leti je že delala s slovenskimi smučarkami v tehničnih disciplinah. Zadnjih pet ali šest let je bila vodja fizioterapije v mariborski Fontani. Na tekmovanjih bo nenehno z nami, in ko smo dosti skupaj, tudi marsikaj skupaj preživimo. Morda si bova zaupali neke stvari, ki jih vsem ne povem - in mi bo lažje."

Do prvih tekem je še skoraj mesec dni, kako pa ste na sezono pripravljeni v tem trenutku?

"Spomladi je bila sezona zaradi virusa predčasno končana, tudi potem do poletja nismo veliko smučali. A sem kljub temu zadovoljna, saj se mi v letošnjem letu ni bilo treba vračati po poškodbi. V glavnem sem v tistem času ohranjala kondicijsko pripravo, za kar med sezono ni pravega časa. Od takrat samo še vzdržujem mišice na primernem nivoju."

Sezona se za vas začne 5. in 6. decembra v St. Moritzu, kjer bosta na sporedu dva superveleslaloma. Vsa leta nazaj je smučarski cirkus v hitrih disciplinah vrata odpiral v Severni Ameriki. Je bilo letos potrebno veliko prilagajanja, da ste mišice in um osredotočili le na evropske tekme?

"Tekmovalni datumi se niso veliko spreminjali. A prejšnja leta smo v ZDA odpotovali že precej pred prvo tekmo in smo zadnji del priprav opravljali v Copper Mountainu. Zaradi zapiranja evropskih smučišč v naslednjih dneh bi se lahko pojavile težave pri iskanju optimalnih pogojev za zaključni del priprav. Več bo prilagajanja, več bo potovanj in to bo v primerjavi s prejšnjimi leti drugače. V glavi se bo tudi treba primerno pripraviti. Tekmovala bom, ko bodo tekme na sporedu. S tem, zakaj jih ob običajnih terminih ne bo in zakaj ob drugih terminih so, se ne nameravam obremenjevati. Opraviti bom poskušala samo to, kar je moja naloga."

Lanska sezona je bila slaba, a verjetno je že dolgo pozabljena. Od kod boste startali, ko boste na vrhu proge v St. Moritzu, kjer bosta 5. in 6. decembra na sporedu prva superveleslaloma sezone?

"Novo sezono začenjam tam, kamor sem se po rezultatih uvrstila v lanski sezoni. Druge možnosti tako nimam. Prejšnja sezona nikakor ni bila po mojih pričakovanjih. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem to novo realnost sprejela. A to je danes za menoj, lanska sezona je nepomembna. V novo grem neobremenjena - z željo, da bom uživala v tem, kar počnem."

16. in 17. januarja bosta na našem Pohorju veleslalomski tekmi za svetovni pokal. Osredotočeni ste na hitre discipline, a hkrati je domača tekma nekaj posebnega. Vas bomo videli na progi?

"Obvezno. V Mariboru startam. Če bo le sneg, če bo vreme vsaj malo sodelovalo z organizatorji, tekmi bosta in si želim nastopiti pred domačim občinstvom. Glede na trenutno situacijo sicer ne bo tako, kot je tukaj običajno, ko je zmeraj veliko gledalcev. Ne glede na vse bom na tekmi."

Ker je veleslalom osnovna disciplina za vse smučarje, mora biti zanj zmeraj nekaj časa tudi v vašem koledarju treningov. Koliko pa ste tekmovalno konkurenčni v tej disciplini?

"Veleslalom smo trenirali, a za tekme še ne vem, kam bi se lahko uvrstila. Uvodna tekma v Söldnu je zame zmeraj na sporedu nekoliko prezgodaj. O tem, ali bom nastopila še na kakšnem veleslalomu pred Mariborom, se bomo odločali sproti. Med tekmami je treba tudi počivati, nekaj časa nameniti treningom ... A Maribor je preprosto Maribor in tam moram nastopiti. Moram se nekako zahvaliti prizadevnim organizatorjem, ki vselej znova pripravijo odlične tekme."

Tudi do februarja, ko je v Cortini d'Ampezzo na sporedu svetovno prvenstvo, ni tako daleč. Bo tam treba obraniti naslov svetovne prvakinje v smuku ali napasti še tretjo tovrstno lovoriko?

"Naj vas popravim - na svetovnem prvenstvu ne bom ničesar branila. Dva naslova sem osvojila, medalje so v moji vitrini in bodo tam tudi ostale. Nikoli ne branim osvojenega. Ko bo čas, bom nastopila na svetovnem prvenstvu, kjer bom spet napadala. Tistih trenutkov danes še nimam v glavi. A tamkajšnjo progo sem že velikokrat odpeljala in vem, da velikih sprememb na njej ne bo. Takšna, kot je, mi ustreza, običajno mi tam gre dobro."

Če bo virus dovolil izvedbo sezone! To je dilema, na katero še ni odgovora. Vemo, da se ne obremenjujete s stvarmi, na katere nimate vpliva. A prilagajanja je v teh časih zaradi zagotavljanja varnosti kar nekaj. Vas to ovira, morda vam gre na živce, vas kdaj vrže iz tira in ne nazadnje - virusu ste zelo izpostavljeni tako na potovanjih kot v hotelih in na tekmovanjih, ko je okoli vas zmeraj veliko ljudi. Lahko gre tudi za ogrožanje vašega zdravja.

"Korona vsekakor narekuje naše obnašanje. Vsak izmed nas tekmovalcev je že kdaj nastopil res bolan in je šel samo na start, se zapeljal po progi in se takoj vrnil v posteljo. Takrat smo že veliko tvegali, sedaj je izpostavljenost zaradi virusa še toliko večja. Ob tem, da si lahko kužen tudi, ko nimaš nobenih znakov bolezni. V takih primerih sedaj sicer ne moreš startati, ker nas pred vsako tekmo testirajo. A največje omejitve smo si v naši ekipi postavili doma. Vsi se čuvamo. Celo rojstni dan sem tokrat praznovala v res ozkem krogu družine (26. oktobra je Ilka dopolnila 30 let, op. p.). Celo z najboljšimi prijateljicami smo šle samo na sprehod in tudi takrat smo nosile maske. Resnično se niti z dobrimi prijatelji trenutno ne družim, ker sem zmeraj z nekom v stiku in tako sem hitro v širšem krogu ljudi. Res se ne gre izpostavljati."

Tu so še potovanja, bivanje v hotelih, sobivanje na tekmah v velikem krogu ljudi ... strah pred nevarnostjo okužbe se v takih okoliščinah zlahka pretihotapi v ekipe.

"Poskušam, da ne bi bilo tako. Teste na covid obravnavam podobno kot dopinške teste. Tudi tam so pravila določena - vzamejo ti kri, lulamo v stekleničke ... vse to sodi zraven, je del našega posla. Sedaj nam pač vrtajo po nosovih, da bi ostali zdravi. Kako bo, ko se bo začelo, bomo šele videli. Z dekleti se sicer slišim in se pogovarjamo tudi o tem. Tiste, ki so bile v Söldnu, imajo že tudi to izkušnjo."

Torej življenje v mehurčku, testiranje na covid in vse, kar so si omislili za večjo varnost smučarjev na tekmah za svetovni pokal.

"Na covid smo bili testirani že tudi člani moje ekipe, vsi testi so bili negativni. Ne bom imela izkušnje le, ko bomo vsi skupaj na tekmi. Temu bodo sledili razprave o primernosti, komentarji ... Tega še ne poznam. A predpisi so napisani in treba jih bo upoštevati. Ne nazadnje so napisani za našo varnost."

Ker večina obstranskih dejavnosti ob tem odpade, se boste tekmovalci lahko bolj posvečali smučanju. Je vsaj to za vas pozitivna plat covida?

"Saj je fajn, ko kakšna obveznost po uspešni tekmi odpade. Tako nam ne bo treba obveznosti, ki zahtevajo pet ur, stlačiti v dve uri, kot je to običajno. Časa bo več, a te stvari bodo po drugi strani manjkale - razglasitve, obveznosti do prirediteljev, intervjuji. Če je to cena za to, da se obranimo virusa, jo bomo sprejeli."

Zmeraj vas je treba vprašati po zdravju. So vaša kolena v tem trenutku v dovolj dobrem stanju, da vam omogočajo vrhunskost?

"Vsekakor, zanju dobro skrbim, veliko delam na tem, da mi dovoljujejo smučanje. Trenutno lahko počnem čisto vse, kolena so v redu. Nedavno sem praznovala 30. rojstni dan, pa sem tudi to dobro prestala. Zaenkrat lahko celo rečem, da so 30. leta super."