Andraž Makuc se od Celja poslavlja na najlepši možen način – z dvojno lovoriko, pokalnim in državnim naslovom. V Zlatorogu je pustil velik pečat, kot vodja igre, borec in eden ključnih obrazov ekipe, ki je v zaključku sezone zrasla do vrhunca. Zdaj ga čakata nov izziv pri Dinamu iz Bukarešte in prvi nastop v ligi prvakov, a Celje, pravi, bo vedno pogrešal.
Ko ste prišli v Celje, ste večkrat rekli, da si želite s Celjem osvajati lovorike. Zdaj odhajate iz Celja kot pokalni in državni prvak. Zdi se, da se je končalo tako, kot ste si želeli na začetku.
"Ja, zagotovo. Tako kot sem rekel, v Celje sem prišel s ciljem, da bi osvojili vse lovorike, kar se je dalo. Lansko sezono se nam je malo ponesrečilo, zalomilo se nam je, tako da si lepšega zaključka, kot smo ga imeli letos, ne bi mogel predstavljati. Res imam po koncu sezone zelo lepe občutke."
Nedeljski finale s Slovanom je bil vaša zadnja tekma v dresu Celja. Kako ste jo doživeli? Kaj si boste zapomnili poleg zmage, seveda? Kaj bo ostalo iz te finalne serije, če damo na stran zmago, ki je bila tako ali tako najpomembnejša?
"Nisem imel občutka, da je to zadnja tekma. Mogoče se šele zdaj, nekaj dni pozneje, zavedam, da sem odigral zadnjo tekmo za Celje. V spominu mi bo zagotovo ostal poln Zlatorog, ta rokometna evforija, ki smo jo pričarali s fanti. Res je bil užitek igrati. Vesel sem, da se je Zlatorog v tej sezoni nekajkrat lepo napolnil, da se je zbudil, da smo obudili spomine na velike tekme, ki so se igrale v preteklosti. To bo zagotovo eden lepših spominov na to finalno tekmo."
Kaj pa je imela ta ekipa Celja, česar se pred sezono morda od zunaj ni videlo? Pričakovanja niso bila tako visoka, niso vas uvrščali v najožji krog favoritov. Slovan je bil vedno v ospredju pri teh napovedih.
"Mogoče letos nismo imeli takšnega pritiska oziroma takšnih pričakovanj kot prejšnjo sezono. Ekipo smo še bolj pomladili v primerjavi z lansko, tako da mogoče ni bilo tega pritiska. Dobili pa smo nekaj mladih fantov, ki so bili zelo visoko motivirani, in novega trenerja Klemna Luzarja, ki je vse to lepo povezoval. Na začetku smo potrebovali nekaj časa, da smo se začutili, da smo se uigrali, potem pa smo celotno sezono rasli. V zaključku sezone smo bili najboljši in mislim, da smo na koncu zasluženo osvojili obe lovoriki."
V ekipi ste imeli zelo pomembno, odgovorno vlogo. Je bilo težko?
"Ne. V bistvu imam že od mlajših kategorij neko odgovornost. Kot srednji zunanji igralec moraš voditi igro, imaš ta privilegij, da se odločaš, kaj se bo igralo, kako bo potekal napad, kako se bo organizirala igra. Ta odgovornost pride z leti. Toliko lepše pa je, ko pridejo takšne tekme, ko so polne dvorane, ko je evforija, ko se vse to dogaja. Takrat se pravzaprav sploh ne obremenjuješ s temi stvarmi. To je samo privilegij."
Čeprav ste vedeli, da po zadnji tekmi odhajate, gotovo ni bilo lahko. Kaj vam je šlo po glavi, ko so navijači skandirali vaše ime?
"Takrat sem bil še toliko pod vtisom zmage, da se tega nisem povsem zavedal. Potem pa je, kot sem že rekel, prišlo malo za mano. Zagotovo bom pogrešal Celje. Celoten strokovni štab je bil zelo korekten, ljudje v klubu so zelo prijazni, odlični, imeli smo dobre odnose. Mislim, da smo v teh težkih časih za celjski rokomet še vedno lepo sodelovali. Pogrešal bom vse. Sodelavce, igralce in predvsem navijače, ki so nas podpirali na vsakem koraku, bili z nami v težkih trenutkih in ob dobrih. Zdi se mi, da je Celje res pokazalo, zakaj je hram rokometa v Sloveniji in zakaj je za igralce najboljši rokometni kraj."
Zdaj sledi selitev v tujino, odhajate k Dinamu iz Bukarešte.
"Zagotovo se veselim tega koraka v karieri. Želel sem si ga. To bo nekaj novega, novo okolje, novo poglavje v mojem življenju. Ne vem točno, kako bo šlo, ampak mislim, da bo lepa izkušnja. Zagotovo mi bo tukaj brat Domen pomagal, mi dal kakšen nasvet, kako se spopadati s tujino. Se že veselim, komaj čakam in potihoma upam, da se s Celjem srečamo tudi v ligi prvakov."
Kaj vam pomeni ta izziv, liga prvakov, najmočnejše tekmovanje? Prvič boste nastopili v njem.
"To so bile sanje že od mojih prvih rokometnih korakov. Vedno sem gledal te tekme, spremljal sem jih po televiziji. Potem ko je Domen igral, sem poskušal čim večkrat gledati tudi njegove tekme. To je najelitnejše tekmovanje v rokometu. Igraš proti najboljšim igralcem in največjim klubom na svetu. To bo velik izziv, zagotovo bom zelo motiviran. Veselim se, da bom igral proti najboljšim igralcem, da se bom lahko izkazal in pokazal to, kar znam."
Omenili ste, da bi radi igrali proti Celju.
"Ja, zagotovo. Navijam za to možnost. Mislim, da smo si z ekipo to zaslužili, fantje, ki ostajajo, so si sami zaslužili to izkušnjo. Jaz bom pa še toliko bolj vesel, če se bom lahko vrnil v Slovenijo, če se to zgodi. Upam tudi, da bo Slovenija v prihodnosti imela zagotovljeno mesto v ligi prvakov, da se bo vedelo, da državni prvak igra v tem tekmovanju. In da si mogoče z leti izborimo še kakšno mesto več."
Kdaj se odpravljate v Romunijo in kako si predstavljate nov začetek?
"Priprave začnemo 15. julija, verjetno bom odšel kakšen dan prej, da se v miru preselim. Na začetku bo zagotovo nekaj novega, verjetno bo tudi malo selitvenega stresa in vsega, kar pride zraven. Ampak imam tukaj družino, ki mi pomaga, v klubu mi bodo prav tako pomagali, tako da mislim, da s tega vidika ne bo težav. V bistvu komaj čakam, da z ekipo začnemo priprave, da spoznam nove igralce. Nekatere že poznam, tako da mislim, da z adaptacijo na sistem ne bo težav. Poznam trenerja Paula Pereiro, ki je v lanski sezoni vodil Celje, zaradi tega bo gotovo lažje. Zanima me tudi mesto, zelo me zanima, kako funkcionira. Pričakovanja so velika, fokus bo na rokometu in na tem, da poskušamo ohraniti naslov prvaka."
Zdaj vas vseeno čaka nekaj odmora, počitnic. Kako boste izklopili, kako boste preživeli ta mesec?
"V bistvu danes že začnem priprave. Sodelujem s kondicijskim trenerjem Denisom Tabakovićem, tako da bova danes že vstopila v ta proces in se začela počasi pripravljati na naslednjo sezono. Potem pa si bom konec junija vzel dopust. Z nekaterimi igralci bomo šli skupaj, tako da bomo še pod vtisi celotne sezone, malo bomo obujali spomine. Še prej pa grem z družino navijat za Domna na zaključni turnir lige prvakov v Kölnu. Tako da bo tudi med počitnicami veliko rokometa, ampak tudi priprave na naslednjo sezono."
Omenili ste brata Domna. Tudi on se po sezoni seli iz Barcelone, in sicer v Kiel. Oba začenjata neko novo zgodbo. Koliko se pogovarjata, koliko se slišita?
"Veliko se pogovarjava. Večinoma o življenjskih temah, velikokrat ga vprašam za kakšen nasvet. Vesel sem, sprejmem ga, tudi če si včasih mislim, da ni čisto tako, kot reče. Ampak vem, da mi hoče samo dobro. S tega vidika je zelo dober starejši brat. Želel bi si, da bi več časa preživeli skupaj, a šport nam tega pač ne dopušča. Zato poskušamo izkoristiti vsak dan, ki nam je dan, da ga skupaj preživimo čim bolje. Malo mi je žal, da Kiel ni osvojil evropske lige, ker bi bila mogoče možnost, da bi se srečala v ligi prvakov. Ampak verjamem, da bo Kiel v prihodnji sezoni zelo močna ekipa, da se bo vrnil tja, kamor spada, in da bo čez čas spet dvignil kakšno lovoriko."
Kaj pa napovedujete za zaključni turnir v Kölnu? Zmago Domnove Barcelone?
"Ja, zmago Barcelone, zagotovo. Verjamem, da bi bil to za Domna lep zaključek v tem klubu. Zagotovo pa bo to zelo močan finalni turnir, dobre tekme bodo. Mislim, da javnost Barcelono uvršča kot prvega favorita. Mogoče je za njih še bolje, da pridejo malo iz ozadja, čeprav je Barcelona vedno favorit. Tukaj so tudi Magdeburg, Füchse, ne smemo pozabiti Aalborga. To so res zelo kakovostne ekipe, tako da bomo spremljali vrhunski rokomet."
Ko boste čez nekaj let gledali na obdobje v Celju, po čem bi si želeli, da si vas zapomnijo?
"Kot delavnega, poštenega, malo manj glasnega fanta, ki je res dal na vsaki tekmi vse. Kot nekoga, ki je delal za ekipo, ki je v težkih trenutkih poskušal dvigniti ekipo. Po dobri energiji, pozitivi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
