Ni dvoma, da je glavna tržna strategija slovenskih klubov razvoj in prodaja mladih igralcev v močnejše lige, kar je tudi magnet za tuje finančne vlagatelje. A koliko slovenski klubi sploh zaslužijo s tovrstno prodajo in koliko so tržno zanimivi nogometaši glede na starost? Nogometni observatorij CIES je opravil raziskavo od leta 2016 do 2025 in zbral podatke za 50 držav, kjer so klubi na ta način ustvarili največ prihodkov.
Med njimi je tudi Slovenija, natančneje na 40. mestu. Tik pred njo so Kanada (39.), Slovaška (38.) in Maroko (37.), za njo Madžarska (41.), Bolgarija (42.) in Alžirija (43.). Svoje 40. mesto so si slovenski klubi prislužili s tem, da so od leta 2016 z mednarodnimi prestopi domačih igralcev - vključno z bonusi in odstotki od nadaljnje prodaje - skupno zaslužili 47 milijonov evrov. Za primerjavo: daleč na prvem mestu so Francozi s slabimi štirimi milijardami. In če že ne njih, bi si Slovenija morda lahko vzela za zgled sosednjo Hrvaško, ki je po številu prebivalcev le dvakrat večja, tamkajšnji klubi pa so s prestopi od leta 2016 skupno zaslužili kar 484 milijonov evrov. To Hrvaško uvršča na 12. mesto, za Belgijo in Dansko ter pred Švico in Avstrijo.
Morda še bolj zgovoren pa je podatek o starostni strukturi prestopov. Iz Slovenije v tujino prestopi 33,8 odstotka nogometašev do vključno 20 let, 44,3 odstotka nogometašev med vključno 21. in 23. letom, 17,5 odstotka nogometašev med 24. in 26. letom ter le 4,4 odstotka nogometašev, ki so stari 27 let ali več. Slednji zaradi starosti očitno več niso tako zanimivi, kar je denimo na lastni koži izkusil Rok Kronaveter. Kot mladenič je bil v igri za prestop v AC Milan, ko pa je pri 28. letih zaigral za Olimpijo in bil v življenjski formi - dvakrat je zmajem prinesel naslov državnega prvaka, bil je prvi strelec lige in si prislužil vpoklic v reprezentanco -, pa za vrhunske tuje klube več ni bil zanimiv.
Čeprav so zgoraj omenjeni odstotki relativno podobni za večino držav, pa nekatere izstopajo: verjetno zaradi moči lig le 14,6 odstotka Špancev in 17,5 odstotka Angležev do vključno 20. leta zapusti svojo državo, je pa zato kar 17,8 odstotka Špancev in celo 26 odstotkov Angležev tudi pri 27. letih ali več še šlo igrat v tujino.
