Spet je odločala napeta končnica, spet so Slovenke – izgubile. Po Britankah so bile tokrat boljše še Nemke in tako je za rakete domačega prvenstva praktično konec. Nedeljska tekma ob 18. uri bo zgolj revialnega značaja, pri čemer bodo varovanke Georgiosa Dikaioulakosa morale predvsem paziti, da se ne osramotijo. Francozinje so po petih zaporednih uvrstitvah v finale – in "le" petih srebrnih medaljah - vendarle prve favoritinje tekmovanja.
Po izključitvi Nike Barič iz reprezentance in neuspešnem poskusu naturalizacije ameriške košarkarice na položaju centra je tako jasno, da bo organizacija Eurobasketa, ki bi moral biti vrhunec generacije, neuspeh, če ne kar (finančni) polom. Že na uvodnih dveh tekmah reprezentanca ni požela prav velikega interesa javnosti, izločilni boji brez domače reprezentance pa bodo gotovo zanimali še manj ljudi.
To ni stvar igralk ...
Še enkrat več se je kot ključni element za poraz izkazala podrejenost v skoku (29:42) V nemški dvanajsterici je namreč kar šest košarkaric visokih vsaj 190 cm in tega Slovenke kljub dobremu metu niso uspele nadoknaditi. 20 sekund pred koncem so ob zaostanku z 62:64 imele priložnost za izenačenje ali morda celo vodstvo, a je kapetanka Teja Oblak že drugič v zadnjih dveh minutah žogo iz avta podala tekmicam v roke. Nič čudnega, da je koncentracija popustila, ko pa so slovenske nosilke igre odigrale skoraj celotno tekmo – Oblakova 38 minut, Ajša Sivka 37, Zala Friškovec 35 (z 20 točkami pa je bila prva strelka tekme) -, medtem ko je širša klop Nemkam omogočala neprestano rotacijo. Za nameček je sredi zadnje četrtine s peto osebno napako iz igre odšla edina Slovenka na položaju centra Eva Lisec in s tem je slovenska barka tudi začela toniti. O širini klopi dovolj pove že to, da se je ob omenjenih štirih košarkaricah med strelke vpisala le še Tina Jakovina.
"Hja, že od začetka je jasno, da ker nismo dobili naturalizirane Američanke, pod košem ostanem samo jaz. Ostale so premajhne. Tako je težko igrati. Nemke so atipična ekipa, Britanke tudi s svojimi atletinjami. A to ni moja stvar, da jo urejam ..." je razočarana Eva Lisec, ki se je morala še posebej zbrati, da ne bi zajokala, navrgla kost vodstvu košarkarske zveze. A vroče glave je bila besna tudi na sodnike: "Bili so njihov šesti igralec. Pri nas je bilo zdaj dve tekmi … mislim, da kar nepošteno sojenje. A to naj ne bo izgovor." Še enkrat si je s prsti pomela oči, da ne bi pritekle solze, in dodala: "Težko je dve tekmi izgubiti na tak način. Očitno nismo dovolj zreli, da obrnemo tehtnico nam v prid. Jebiga, včasih zmagaš, včasih se kaj naučiš."
Dikaioulakos bi ostal
In medtem ko je Liščeva govorila odločno, se je glas Teje Oblak ves čas tresel. Videlo se je, da jo je poraz in izpad s tekmovanja pred gručo škofjeloških navijačev in bratom Janom Oblakom, ki je v vip-loži hkrati spremljal tudi poraz moške nogometne reprezentance, močno prizadel: "Celo tekmo se boriš, razdajaš … Na koncu pa nam je zmanjkalo koncentracije. Odgovornost prevzemam nase. Kaj naj rečem, vsa čast puncam za borbo. Ni bilo enostavno igrati po tekmi z Veliko Britanijo, ko smo že imeli zmago v rokah, pa jo izpustili. Poznala se je tudi širina klopi ene in druge ekipe. Na žalost je naša kratka. In težko je igrati toliko časa na najvišjem nivoju."
Še najmanj užaloščen, ker se je cikel štirih zaporednih uvrstitev na EP končal tako klavrno, in to proti reprezentanci, ki je med elito pristala prvič po dvanajstih letih, se je zdel grški selektor Georgios Dikaioulakos. "Za obe tekmi se mi zdi, kot da nismo izgubili, ampak nam je zmanjkalo časa. Želeli smo igrati hitro, borili smo se, podvajali, se vračali … A določene malenkosti so nas stale zmage. Vso energijo smo vlagali v obrambo in zato nam je zmanjkalo fokusa v napadu." Čeprav si zaradi zapleta z Baričevo ni pridobil simpatij javnosti - tekmo je v Stožicah za več kot 10.000 ljudi spet obiskalo le 1500 navijačev - je celo izrazil željo, da bi o(b)stal na slovenski klopi: "Rad bi užival ob spremljanju razvoja teh odličnih mladih igralk. Sedem jih je prvič stopilo na parket evropskega prvenstva. To ni mlada, ampak zelo zelo zelo mlada ekipa. Veliko 'zelojev' je. In prav zato sem ponosen."
Pa Francija? "Ja nič, na zmago, kot na vsaki tekmi," je bila kratka in jedrnata Liščeva, Oblakova se je strinjala. Vendarle se ne bi spodobilo, da se domači Eurobasket konča s pravo malo katastrofo.