V predzadnjem dnevu svetovnega prvenstva v biatlonu se je v Vysočini Areni zbralo rekordnih 28.572 gledalcev, ki spremljajo tekme ženskih in moških štafet. "Vzdušje je bilo fenomenalno, nikjer ni takšno. Najbolj se pozna, ko teče mimo kdo od čeških tekmovalcev, cele tribune kričijo. Na progi se kar malo ustrašiš," nam je dejala Lena Repinc, z 20 leti najmlajša od slovenske četverice, ki je zasedla 13. mesto, eno slabše kot lani v Oberhofu. Tekla je v prvi predaji, ko so bile Čehinje še pri vrhu (ob koncu so bile sedme) in je občinstvo norelo.
Na prvo tekmovalko je vedno poseben pritisk, na njej se začne graditi rezultat. "A mislim, da bi bilo zame veliko hujše, če bi bila zadnja. Zadnja prinese rezultat, čeprav se štiri delamo zanj. Jaz probam to čim bolj odmisliti." Repinčeva je najboljša strelka v naši vrsti, zato s tremi popravami stoje zato ni bila zadovoljna. "To je absolutno preveč. Mogoče sem premalo odreagirala na veter. Zame je dobro 0/0. Dobro je le, da nisem šla prvič v karieri v štafeti v kazenski krog," je ostra do sebe. Konkurenca pa ni bila usmiljena do nje: "Ponavadi v prvem krogu ne gredo hitro, danes pa je šlo na nož."
Repinčeva je že pri prvem streljanju izgubila stik z najboljšimi in predala na 17. mestu. Tudi Polona Klemenčič za njo ni bila zadovoljna s strelskim izkupičkom, čeprav je bila ob dveh popravah še kar v varnem območju. Se je pa nekajkrat približala deseterici, ki bi bila kar uspeh za Slovenke. "O uvrstitvi se nismo pogovarjale, ampak vse vemo, česa smo zmožne, če vse naredimo, kot znamo. Štafeta je nepredvidljiva, lahko gre v eno ali v drugo smer,“ je dejala Polona Klemenčič, ki je štafetno palico predala sestrični Živi Klemenčič. Ji je ob stiku kaj dejala v spodbudo? "Nič ne moreš. Se pa ponavadi po tem postavim na progo in navijam." Živa je bila vesela podpore. "Uživala sem vso tekmo razen ob drugem streljanju. Morala bi zadeti strel več, da bi bila brez kazenskega kroga."
Je pa vsaj Francozinje niso ujele za cel krog, kot so sedem drugih reprezentanc, kar je pomenilo predčasen zaključek. Ravno dovolj prednosti je prinesla Anamariji Lampič. "Čeprav me je ob predaji Julia Simon že videla, je bila dovolj za mano, da me ni ujela. Vedela sem, da bo potrebovala vsaj še 20 sekund za streljanje, na progi pa me težko ujame," si je pravilno izračunala najhitrejša v svoji predaji. Spet je bila izjemna v smučini, po zadnjem streljanju je ujela Belgijko, ki je bila pred njo skoraj minuto in pol ter Sloveniji zagotovila 13. mesto.
"Ne vem, od kod toliko energije. Smo precej mlada ekipa, še zmeraj neizkušena proti ostalim. Tudi če sem od zadaj, naredim dober trening," je povedala Lampičeva, ki je imela svojo tekmo proti svetovni prvakinji s posamične preizkušnje Lisi Vittozzi (Italijanke so kot branilke naslova povsem pogorele in končale šele na 11. mestu), ampak ta se je končala, ko je morala dvakrat v kazenski krog. "To je veliko, glede na to, da sem imela še poprave, ampak sem zadovoljna, pridobivam si izkušnje. Ne vem, če imam že 50 tekem za sabo,“ je povedala Anamarija Lampič, ki optimistično zre v prihodnost: "Nikoli ne smeš obupati, enkrat se nam bo izšlo."
