Lani je v dolini pod Poncami s svojim zadnjim skokom sezone, dolgim 254,5 metra, podrl svetovni rekord in poskrbel za val navdušenja, ki, kot kaže, traja še danes. In bolj ko se bliža letošnja Planica, še narašča. Od takrat se zdi, da je nepremagljiv. V letošnji zimi si je že zagotovil veliki kristalni globus, osvojil zlatega orla, postal svetovni prvak v poletih in osvojil dve zlati olimpijski medalji. A zdaj je pred njim še sklepno dejanje sezone … Pred zadnjim vrhuncem letošnje sezone, ki je doslej ponudila same presežke, je v središču seveda on - Domen Prevc. Kaj je povedal?
O tem, da lahko v Planici osvoji še mali kristalni globus za polete.
"Lahko vplivam nase, lahko vplivam na to, kako pripravljen bom prišel – da pridem v Planico spočit, s pravimi občutki, na pravo nogo, lepo naložen in da oddelam ter uživam v tistih svojih pravih skokih, predvsem to. Ta globus gor ali dol, ali bo ali ne bo, moja glava bolj funkcionira, če se fokusiram na svoj princip. Dajmo čim dlje leteti, imeti čim daljše skoke, čim bolj uživati. Seveda mora biti prej uštimana podlaga in vse, ampak na koncu koncev, kar smo naredili to sezono, je to to, vse, kar bo dodatno, bo samo še smetana, to pa ne pomeni, da ne bomo naredili vsega, da v Planici poberemo, kar se da, ampak je na koncu to še vedno češnja."
O žiriji na zadnji tekmi v Vikersundu.
"Mislim, da me žirija niti ni tako, če se tako izrazim, 'presekala'. Če bi delal tiste prave skoke, sploh v soboto, ko sem imel v drugi seriji zelo lepe razmere, bi se dalo zelo lepo iti, ampak če ni podlage, nekako ne more biti, ne moreš. Je pa tako, biti v žiriji je vedno najbolj nehvaležno, trenerji te 'tolčejo', tekmovalci te 'tolčejo', televizija te tudi rada 'tolče', nikoli ne moreš za vse prav narediti, tako da ne bi še jaz dodatno."
O tem, kako je po poletih v Vikersundu reagiralo telo.
"Pa nič kaj posebnega, res ne, mogoče naslednji dan malo vrat, malo je bilo potegnjeno, ampak nič hujšega, mislim, da tudi zato, ker ko gledaš v kamero iz določenih kotov, je videti precej bolj ekstremno, kot je v resnici. Res je, da greš skoraj na ravnino dol, ampak iz moje perspektive se mi je zdelo, da je še vedno kar nekaj rezerve."
O tednu med Oslom in Vikersundom, ki ga je preživel na Norveškem.
"Ja, mislim, da je tisti teden kar lepo pokazal, da je to to, meni tam gori ustreza, ljudje, način, kako se obnašajo, vse, imel sem svoj mir, lahko sem glavo usmeril tja, kamor sem želel, ni bilo tega letanja sem in tja, ampak sem bil na enem mestu, oddelal večino stvari, ki jih rabim, tako da ja, meni je Norveška res sedla."
O kopanju v ledeni vodi na Norveškem.
"Tam gredo vsi v vodo, res vsi, pridejo ljudje iz firm, študenti, delavci, vsi, nikomur ni nič odveč, nikomur ni pod častjo, nastane neko stičišče, kjer so vsi enaki, in je čisto drugače kot pri nas."
O tem, da že dva meseca razmišlja o naslednji sezoni.
"Pogovarjamo se, kje so deficiti, ki jih lahko čez poletje izboljšamo, ker se poleti dela baza, ko pride sezona, se stvari odvijajo in ne moreš več veliko tople vode odkrivati – iz tekme v tekmo delaš to, kar imaš naloženo. Če si dobro naložil, če imaš kanček sreče in če se poklopi, lahko uživaš. Pomembno je, da to držimo in da gremo drugo leto na še višji nivo. V bistvu razmišljam, kako bomo kondicijo peljali, katere vaje so prave, kaj mi funkcionira, kje najdem prave občutke, kako bomo priprave sestavili, kam bomo šli, kako bomo načrtovali počitek, kako bomo sami sebe spremljali in opazovali, kaj lahko naredimo pri zdravstvenih stvareh, kakšen bo pristop do treningov, tudi vizualizacija, regeneracija, vse te stvari, in če si iskren sam do sebe, hitro najdeš, kje lahko še kaj izboljšaš in dodaš."
O pritisku, ki pride z vrhunskimi rezultati.
"Te stvari so take, ja, letos sem zmagal v skupnem seštevku. Po eni strani je fajn, da se tega zavedaš, po drugi strani pa si ne smeš nalagati prevelikega pritiska. Ampak če imaš glavo na pravem mestu in veš, zakaj delaš določene stvari, potem pride tudi rezultat. Skupna zmaga je velika potrditev, tudi osebno, ko odraščaš in imaš dva brata in ti vsi govorijo, da ni variante, da boš kdaj boljši, sploh od Petra, potem pa začneš to presegati, verjeti vase, in ko si začneš zaupati ter te 'demone' iz glave dajati, je življenje kar lažje."
O tem, ali si še kdaj predvaja lanski rekordni polet v Planici.
"Seveda, zlahka si ga zavrtim v glavi, ampak letos bodo občutki drugačni. Vsako leto prideš v Planico in misliš, da boš po istem principu funkcioniral, pa ni tako, vsako leto prideš malo drugačen, malo starejši, z malo drugačno tehniko. Vemo, kaj nas čaka, ampak je spet nov izziv, najprej se 'skalibrirati', potem pa od četrtka naprej graditi."
O primerjavi lanskega svetovnega rekorda v Planici in letošnjega rekorda skakalnice v Kulmu.
"Planica je drugačna, tam se mi zdi, da prideš bolj z višine dol, v Kulmu pa sem šel res lepo skozi, ampak pri pristanku je bila tam veliko bolj ravnina kot v Planici."
O tem, ali že razmišlja o proslavljanju v Planici.
"Ne, ker me iskreno malo moti, da so stvari že vnaprej postavljene. Še skačemo, pa se že govori, kaj bomo vse pobrali. Ampak če ne bomo sledili temu, kar smo delali celo sezono, potem tudi na koncu ne bomo zadovoljni. Želim si predvsem to, fokus na skokih in tehniki, če kdo kaj prinese, super, ampak jaz do nedelje o tem ne razmišljam."
O tem, kako je Planico spremljal kot otrok.
"Spomnim se, ko je imel Peter eno tekmo, pa potem letalnice, kako so fantje leteli. Takrat si nisem niti predstavljal, da bi lahko kaj takega dosegel, ampak skozi igro in željo po letenju se potem marsikaj obrne."
O Stefanu Embacherju, glavnem konkurentu za mali kristalni globus v poletih.
"On je zelo konstanten, veliko hitrosti prinese v zrak, lepo ga je gledati, res mi je všeč njegov slog. Sam sem v soboto naredil dva slabša skoka, na srečo sem v zraku še rešil za peto mesto, on pa dela konstantno, sva se tudi malo pogovarjala, inteligenten dečko, lepo ga je spremljati, ne glede na to, da sva tekmeca."
