Šport

(ANALIZA) Slovenija na SP v rokometu: Vrnitev odpisanih

Bojan Bauman Bojan Bauman
23.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovenci se niso prebili v četrtfinale, a na Poljskem so pustili dober vtis.
EPA

Na svetovnem prvenstvu v rokometu se začne teden izločilnih bojev. Francija, Španija, Švedska, Madžarska, Nemčija, Norveška, Egipt in Danska so reprezentance, ki so si po novem sistemu, v katerem na svetovnem prvenstvu namesto 24 sodeluje 32 držav, izborile nastope v tretjem tednu tekmovanja.

Egipčani so edina neevropska reprezentanca v konkurenci. A nikakor niso nezasluženo med najboljšimi. Hrvate, ki tudi po prenovi ekipe še veljajo za rokometno silo, so že v predtekmovanju odpihnili z devetimi goli razlike. Resda so Egipčani nastopali v nekoliko slabši konkurenci, a že pred zadnjo tekmo glavnega dela turnirja so imeli napredovanje zagotovljeno. Nocoj bodo z Danci samo še izbirali nasprotnika v četrtfinalu - Švede ali Madžare. Ne bi bilo presenečenje, če se bi Afričanom uspelo prebiti vse do Stockholma, kjer bodo na nogometnem stadionu švedskega Hammarbyja igrali finalni turnir.

Madžari so v družbi četrtfinalistov najšibkejši člen. Že iz predtekmovanja so se prebili kot tretja reprezentanca, potem ko so gladko, z 20:27, izgubili s Portugalci. Tudi na glavnem delu turnirja ni šlo brez poraza proti Švedom. A splet okoliščin, predvsem pa spodrsljaj Portugalcev na tekmi z Brazilci, jim je šel na roko. Tako so se v izločilne boje prebili s šestimi točkami, kolikor so jih na tekmovanju zbrali tudi Slovenci. Naši rokometaši so pred odhodom na SP igrali dve tekmi z Madžari in na obeh so bili po igri boljši nasprotnik.

Zapletena pot v Pariz

Ko ocenjujemo nastope slovenskih rokometašev na Poljskem, ne moremo mimo dejstva, da si zaključnih bojev niso priborili. Temu primerna je lahko tudi generalna ocena, ki je daleč od najvišje. Morda bo tretje mesto v skupini I glavnega turnirja dovolj za naknadno povabilo v olimpijske kvalifikacije za Pariz. To je bil eden od ciljev varovancev Uroša Zormana na tem tekmovanju. A dejstvo je, da ga še niso uresničili.

Po originalni shemi je bilo za dodatne kvalifikacije prostora za sedem najboljših ekip na tem svetovnem prvenstvu. Svetovni prvak se na OI uvrsti neposredno. Ker so udeleženci zaključnih bojev tudi Francozi, ki imajo nastop med 12 ekipami na OI zagotovljen kot domačini, je v kvalifikacijah že tudi osmouvrščena ekipa tega SP. Deveto mesto bi postalo aktualno, če bi Egipčani kasneje na afriškem prvenstvu postali prvaki, saj bi si tako neposredno zagotovili nastope na olimpijskem turnirju in bi hkrati sprostili eno mesto med kvalifikanti. Desetouvrščena ekipa pa bi videla kvalifikacije, če bi katera od evropskih držav, ki sodelujejo v končnici SP, kasneje postala evropski prvak. Tudi ta ekipa se neposredno uvrsti na OI. A to ne sme biti ne Francija in tudi ne novi svetovni prvak.

Reuters

Izkoriščeni potenciali

A Slovenci na Poljskem kljub temu, da morda ne bodo uresničili ciljev, niso razočarali. Uvrstitev v prvo tretjino udeležencev, zatem ko se na tekmovanje skozi kvalifikacije sploh niso uvrstili (boljši so bili Srbi), je uspeh. Selektor Zorman je v letu dni, odkar je reprezentanco prevzel, igralski kader prenovil. Tisti, ki so ostali, sledijo njegovim zamislim, v katerih so izkoriščeni igralski potenciali ekipe. Ob pomanjkanju visokih zunanjih strelcev ima Slovenija na voljo predvsem hitro igro in prav to je krasilo slovensko reprezentanco na Poljskem. Izum - igra petih proti petim v trenutkih, ko ima nasprotnik izključenega rokometaša, je nadgradnja te ideje. Vse se začne v polprotinapadu ali izvajanju hitrega centra po prejetem golu. To nam je prineslo prednost predvsem na tekmah proti ekipam, ki so na papirju slabše. V polpreteklem času smo imeli težave že prav z vsako ekipo, tokrat so bili Savdijci in Iranci zlahka in izdatno nadigrani.

Novost tega prvenstva sta tudi gladki zmagi s Poljsko in Črno goro. To sta ekipi, ki sta Slovence nedolgo nazaj premagali, tokrat nista bili temu niti blizu. Naši so si vrnili status resne reprezentance, uvrščene nekje okoli desetega mesta na svetovni lestvici. Seveda so si predvsem rokometaši sami želeli več. Ne nazadnje tudi zato, ker jim takšni nastopi izdatno zvišujejo ceno na tržišču; neuradno velja - za okoli 30 odstotkov.

Za podvig, kar bi bil tokrat uvrstitev med osmerico, bi bilo treba premagati Francoze ali Špance, torej vsaj eno od najboljših ekip. To jim znova ni uspelo. Enako je bilo v preteklosti, ko so Slovenci nastopali z mnogo bolj zvenečimi imeni v ekipi. Ta je bila izbrana dokaj premišljeno. Najprej: Zorman je na turnir povabil dva liderja - Jureta Dolenca in Deana Bombača. Številne vrhunske organizatorje igre (to so običajno tudi liderji), ki jih v Sloveniji nikoli ni primanjkovalo, je iz različnih razlogov pustil doma. Tako je dobil primerno hierarhijo; na klopi ni imel nenehno nezadovoljnih posameznikov, prepričanih, da se jim dogaja krivica.

Tveganje se je izplačalo

Ambiciozni selektorji se pogosto odločijo za pomlajevanje in Zorman ni izjema. Tako je sicer tvegal ekipo tudi z manj kvalitetnimi posamezniki. A ti, ki jih je uvrstil v moštvo, so se metali po igrišču za žogami, igrali z dodatno energijo ... Pogosto se takšen eksperiment izkaže kot uspešen in tudi v slovenskem primeru je bilo tako. Največja pridobitev v napadu je nedvomno Aleks Vlah. Čez noč je postal najbolj zanesljiv izvajalec; žal pa mu manjka primeren angažma v obrambi. Sodoben rokomet vse bolj izključuje menjave igralcev v napadu in v obrambi, saj za to preprosto ni časa. Vlah se bo moral izpopolniti v obrambnih nalogah in potem bo po tej sezoni nedvomno našel prvovrstno evropsko klubsko sredino, kjer bo samo še napredoval.

Aleks Vlah se je izkazal v napadu.
Reuters

Pozitivno presenečenje je Rok Ovniček v vlogi drugega organizatorja igre. Pozna se, da je iz francoskega Nantesa prišel s polno minutažo, z ritmom težkih tekem v francoskem prvenstvu in v ligi prvakov. Igralska kilometrina, ki se je odrazila v zanesljivosti, je prišla do izraza še pri Deanu Bombaču, Blažu Jancu in Tilnu Kodrinu, ki mu dobro dene prestop k Gummersbachu. Nasprotno pa za vratarja Urbana Lesjaka velja, da se je razcvetel, ko je bundesligo zamenjal za makedonski Pelister. V reprezentanci je dolgo čakal na svojo priložnost. Tokrat jo je dočakal tudi po spletu okoliščin, ko je dan pred odhodom na Poljsko v še zmeraj ne povsem pojasnjenih okoliščinah odpovedal Klemen Ferlin. Med dolžnike tega prvenstva na drugi strani uvrščamo Domna Makuca in Kristjana Horžena. Oba sta še dokaj mlada pristala v elitnih klubih, v Barceloni in Rhein-Neckar Löwnu, kjer pa ne dobivata dovolj priložnosti za dokazovanje. To se jima že pozna, najslabše bi bilo, če bi tako potonila v povprečju.

Pred slovenskimi rokometaši so že novi izzivi, nadaljujejo se kvalifikacije za evropsko prvenstvo januarja prihodnje leto v Nemčiji. Spomladi se bodo srečali s Črnogorci. Kot zdaj kaže, jim nastop na EP ne bo ušel.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?