V sedmem protikoronskem paketu, ki ga je vlada potrdila v soboto, poslanci pa bodo o njem odločali prihodnji torek, se je ponovno znašlo tudi prisilno upokojevanje. In to ne pri šele izpolnitvi pogojev 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti, ampak ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. To pomeni, da bi lahko delodajalec odpoved delovnega razmerja brez utemeljenega razloga lahko dal tudi zaposlenemu, ki ima že pri 60 letih 40 let pokojninske dobe.
Sindikati proti, delodajalci za
Sindikalne centrale temu ostro nasprotujejo in poslance pozivajo, da ta člen črtajo. Opozarjajo, da takšen predlog predstavlja zniževanje pravic delavcev in uvaja diskriminatorno obravnavanje starejših delavcev, zlasti na področju varstva pred odpovedjo. Ob tem dodajajo, da se o takšni rešitvi sploh niso pogovarjali in pogajali socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu.
Tudi ekonomisti odkimavajo prisilnemu upokojevanju
Pomisleke glede "prisilnega upokojevanja" ima tudi ekonomist Sašo Polanec, sicer član strokovne skupine za pripravo protikoronskih paketov. "Na načelni ravni tega predloga ne podpiram," je povedal že pred dnevi. Ta ukrep bi omogočil, da bi lahko brez razloga odpustili več tisoč zaposlenih. Da to nikakor ne bi bilo dobro za pokojninsko blagajno, je v intervjuju za naš časnik opozoril tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Ocenil je, da bi to pomenilo trajno 200 milijonov evrov manj vsako leto v pokojninski blagajni, kar je v nasprotju s težnjami po reformah pokojninskega sistema, ki bi omogočile tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Se pa tak predlog zdi dobrodošel delodajalcem. Kot so pojasnili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), se namreč v praksi dogaja, da mladi ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo po tem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. O nadaljevanju delovnega razmerja zdaj delodajalec nima pravice odločati, a na OZS so prepričani, da bi morali imeti pri tem besedo.
So pa sindikati zadovoljni, da v PKP7 ni zamrznitve minimalne plače.
ZDUS pogreša pošteno oceno
Solidarnostni dodatek bo do 15. januarja izplačan tudi upokojencem, ki imajo pokojnino nižjo od 714 evrov, in to v treh različnih zneskih: tisti s pokojninami do 510 evrov bi dobili dodatek v višini 300 evrov, upokojenci s pokojninami do 612 evrov 230 evrov dodatka, upokojenci s pokojninami do 714 evrov pa 130 evrov dodatka. "Čeprav smo seveda zadovoljni, da dodatek bo, je vendarle treba opozoriti, da vlada najbolj ranljivim daje kar na pamet, brez strategije, kako bi jim lahko učinkoviteje pomagala. Mi smo denimo predlagali, da bi dodatek v višini 130 evrov dobili tudi vsi tisti upokojenci, ki živijo sami in imajo pokojnino med 714 in 814 evri. Tudi ti težko shajajo," pravi Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije.
Podobno razmišljajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
"Zavedamo se, da statistika prejemnikov zagotovo ni tako dosledna, da bi pomoč resnično prišla v prave roke. Po našem prepričanju bi morali biti upravičenci tisti, ki trpijo zaradi bolezni v velikih družinah, tisti, ki imajo slabše bivalne pogoje, družine z nizkimi prejemki na družinskega člana, posamezniki glede na dejanski socialni položaj in glede na resnični premoženjski položaj. Pogrešamo pošteno oceno CSD-jev v posameznih občinah in regijah, saj krizni dodatek po nekaterih neuradnih informacijah dobijo tudi posamezniki, ki do njega niso upravičeni, a ga, ker evidence niso popolne", dodajajo.
Komu krizni dodatek 200 evrov?
Tudi Obrtno-podjetniška zbornica je pozdravila krizni dodatek v višini 200 evrov, ki naj bi ga v decembru dobili vsi zaposleni, katerih plača je nižja od dvakratnika minimalne plače. Kaj to pomeni v številkah? Minimalna plača je zdaj 940,58 evra bruto, torej bi bili do dodatka upravičeni vsi, ki zaslužijo manj kot 1881,16 evra bruto. Dodatek naj bi izplačal delodajalec in s posebno izjavo o tem obvestil FURS. Denar za izplačilo dodatka bi mu država povrnila.
Dodatek za kmete, starše, velike družine ...
Dodatek pa si lahko obetajo tudi kmetje, starejši od 65 let, v višini 150 evrov, če imajo manj kot 591,20 evra mesečnih dohodkov. Toliko bodo dobili tudi študenti do konca januarja. Do izredne pomoči ob rojstvu otroka bodo starši upravičeni do 500 evrov še leto dni po epidemiji. Zvišuje se tudi dodatek za veliko družino, za 100 evrov za družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi otroki in več. Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov bodo upravičeni tudi vsi starši, ki prejemajo otroške dodatke v prvih petih dohodkovnih razredih.
500 evrov pomoči ob rojstvu otroka še eno leto po epidemiji.
100 evrov višji dodatek za veliko družino s tremi otroki in 200 evrov več družinam s štirimi otroki in več.
531 evrov bruto nadomestila za brezposelne, odpuščene po 18. oktobru, četudi jim sicer ne bi pripadalo.
700 evrov univerzalnega temeljnega dohodka na mesec verskim uslužbencem.
Do nadomestila za brezposelnost v višini 513,64 evra bruto bodo upravičeni vsi, ki jim je prenehala pogodba o delovnem razmerju po 18. oktobru, četudi jim po zakonu nadomestilo sicer ne bi pripadalo. Verskim uslužbencem pa bo za oktober, november in december izplačan UTD v višini 700 evrov za vsak mesec.
Do predloga sedmega protikoronskega zakona so kritični v stranki Levica, kjer menijo, da vlada ponovno ponuja ukrepe, ki ne delujejo, poleg prednovoletnih daril, s katerimi se želi obdržati na oblasti, pa vpeljuje še vrsto spornih določb.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
