Okrožno sodišče v Ljubljani je v začetku meseca imenovalo tri nadomestne nadzornike Telekoma Slovenije. Novi člani nadzornega sveta so postali Boštjan Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar, funkcija pa je s tem Alešu Šabedru, Barbari Cerovšek Zupančič in Bernardi Babič, ki so pred tem podali odstopne izjave. Predlog za sodno imenovanje je dal Slovenski državni holding (SDH) kot upravljavec večinskega, 62,5-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije.
ZNS je danes opozoril na slabo prakso upravljanja družb v tem primeru sodnega imenovanja. Predpostavke za uporabo tega instituta po njihovem mnenju namreč niso bile izpolnjene.
Kot v sporočilu za javnost pojasnjujejo v združenju, morajo člani nadzornega sveta upoštevati, da odstopne izjave ne smejo podati ob neprimernem času, tako da ne onemogočijo normalnega delovanja organa nadzora ali poslovanja družbe.
V preteklosti je SDH s tem v zvezi tako podjetja s kapitalsko naložbo države pozval, da področje uredijo na način, da lahko nadzornik odstopi s funkcije z odpovednim rokom, ki začne teči, ko uprava družbe prejme njegovo pisno izjavo o odstopu, in traja do dneva izvolitve nadomestnega člana nadzornega sveta, so spomnili v ZNS.
Nadzornik lahko izjemoma odstopi brez odpovednega roka, ko gre za objektivno utemeljene razloge, kot so dlje časa trajajoča bolezen ali druga daljša odsotnost in potencialni konflikt interesov. Te mora navesti v odstopni izjavi. V ZNS menijo, da se za utemeljen razlog lahko šteje tudi to, da nadzornik nima več zagotovljenih ustreznih pogojev za strokovno, odgovorno in neodvisno delo ali da sam in drugi člani nadzornega sveta presodijo, da je v trajnem nasprotju interesov.
Združenje ugotavlja, da so trije nedavno odstopljeni člani nadzornega sveta Telekoma Slovenija v svojih odstopnih izjavah sledili dobri praksi in ureditvi, ki jo je predlagal SDH. Odstopili so na način, ki delničarjem omogoča imenovanje nadomestnih članov, ne da bi bil nadzorni svet v vmesnem času nepopoln. Jasno so tudi izrazili voljo, da jim funkcija preneha z dnem imenovanja nadomestnih nadzornikov na skupščini družbe.
Ravnanje SDH, ki je s sodno intervencijo dosegel prenehanje mandatov odstopljenih članov in imenovanje novih nadzornikov, pa je po mnenju ZNS odmik od dobre prakse korporativnega upravljanja.
Sodna intervencija v takšnem primeru je po njihovih besedah v pravnem sistemu omogočena le v nujnih, utemeljenih primerih, ki opravičujejo sodni poseg v pristojnosti skupščine in s tem pravice delničarjev. Glede na to, da nadzorni svet šteje devet članov, kriterij nujnosti sodnega posega v pristojnosti skupščine po mnenju združenja ni bil izpolnjen. Nadzorni svet bi namreč lahko normalno deloval. Zato je SDH po mnenju ZNS dosegel imenovanje začasnih članov nadzornega sveta mimo volje delničarjev skupščine brez utemeljenega razloga.
Ob tem opozarjajo, da je SDH sodno imenovanje sodišču predlagal deset dni po odstopnih izjavah nadzornikov, čeprav so epidemiološke razmere glede na sprejete odloke takrat še dopuščale delovne procese družb, vključno s sklicem skupščin.
