Združenje bank je negativno presenečeno nad odpravo suspenza in oprostilno odločbo sodnega sveta v disciplinskem postopku zoper višjo sodnico Katarino Marolt Kuret, ki je presojala o sporih zaradi posojil v švicarskih frankih, čeprav je imela tudi sama takšen kredit. "Takšna praksa razvrednoti temelje delovanja sodne veje oblasti," navajajo.
"Takšno ravnanje, da se sodnica ni izločila, čeprav je vedela za svoj osebni interes in nato lastno tožbo gradila na sodni praksi, ki jo je sama sooblikovala, je etično nevzdržno, pravno sporno in družbeno škodljivo," so v sporočilu za javnost zapisali v Združenju bank Slovenije.
To da je "resen sistemski problem, ki bi zahteval jasno javno distanciranje tudi od sodnega sveta in prestrukturiranje kadrovske sestave sodnih senatov, ki odločajo o kreditih v švicarskih frankih".
Po njihovem je sodnica odločala v zadevah, ki so bile pravno in dejansko istovetne njenemu osebnemu pravnemu položaju, kar pomeni neposredni konflikt interesov. V zadevah se ni izločila, čeprav bi se bila morala že zaradi videza nepristranskosti. Ko je oblikovala sodno prakso v korist kreditojemalcem, je vložila osebno tožbo proti banki, kjer se je sklicevala na sodno prakso, ki jo je kot sodnica sooblikovala. To pomeni zlorabo sodne funkcije za osebno korist, so prepričani. Še posebej pa so kot problematično navedli, da tudi po razkritju primera isti senati in sodniki odločajo v identičnih pravdnih zadevah o kreditih v švicarskih frankih.
"V identičnih pravnih zadevah odločajo celo isti sodniki, ki so sodili s sodnico najprej v senatih višjega sodišča v Ljubljani, v katerih so bile sodbe okrožnih sodišč, ki niso ugodile tožbenim zahtevkom kreditojemalcev, razveljavljene, sedaj takšno sodno prakso potrjujejo na vrhovnem sodišču in se ne izločijo niti po izrecno podanem predlogu pravdne stranke v postopku," so zapisali in omenili vrhovnega sodnika Mateja Čujoviča.
Našteto po navedbah Združenja bank Slovenije dodatno spodkopava zaupanje javnosti v nepristranskost odločanja sodišč in potrjuje sistemski problem institucionalnega prikrivanja konflikta interesov: "Posledice se pri odločanju o kreditih v švicarskih frankih kažejo tudi v popolni odsotnosti upoštevanja stroke in urejanja področja na strani Banke Slovenije kot pristojnega regulatorja ter specialne področne zakonodaje pri napolnjevanju pravnih standardov za nazaj, kar vzbuja ne samo nezaupanje v sodni sistem, ampak tudi v pravno državo."
