
Foto: REUTERS
V obdobju pred pandemijo koronavirusa je v nasprotju s cepivi razvoj protivirusnih zdravil praktično obstal, razen zdravil proti hivu in hepatitisu C novih protivirusnih učinkovin pravzaprav ni bilo. S pandemijo je tudi ta razvoj dobil pospešek, a na mnogo slabši podlagi kot v primeru cepiv. Še najdlje so raziskave zdravil, ki so že bila v uporabi, a proti drugim stanjem.
"Prva učinkovita zdravila bi lahko bila na tržišču v začetku januarja 2022"
Takšna učinkovina je ivermektin, ki je že dolgo v uporabi in je registrirana za uporabo proti parazitom, v predkliničnih študijah pa se je pokazalo, da zmanjšuje replikacijo novega koronavirusa. Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila svetujeta razširitev kliničnih študij ivermektina tako po številu udeležencev kot po stopnji bolezni, kajti klinične študije so za zdaj negativne, a gre za razmeroma majhne. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo: "Je pa to zdravilo, ki ne more preprečiti okužbe, poleg tega je uporaba v večjih odmerkih zelo toksična. To zdravilo je varno samo v rokah infektologov, pa še v tem primeru ne vemo, kolikšen je optimalen odmerek," je dejal. Češka in Slovaška sta odobrili uporabo, a le v bolnišnicah." Slovenija si medtem prizadeva, da bi vstopila v mednarodni sistem kliničnih študij ali da bi sama izvedla klinično študijo.
Tablete za zgodnjo fazo bolezni
Nasprotno zdravniki najbolj upajo na zdravilo, ki bi delovalo zgodaj v poteku bolezni, ko se virus še razmnožuje. Idealno bi bilo zdravilo v obliki tablet, ki bi ga bolniki s tveganjem za težji potek zaužili v domačem okolju in preprečili napredovanje bolezni v težko obliko. Take upe vzbuja učinkovina molnupiravir, ki preprečuje podvajanje virusa in s tem razširitev virusa po organizmu. Zdravilo je v tekočem pregledu Eme, klinične študije, ki so šle iz druge faze v tretjo, pa po Štrukljevih besedah še niso pokazale tolikšne učinkovitosti, da bi to učinkovino lahko registrirali kot zdravilo.
Najprej v Evropo sputnik
V tretji fazi razvoja je trenutno 24 cepiv proti covidu-19. CureVac je cepivo mRNK, v letu 2021 naj bi naredili 300 milijonov odmerkov, zato se je majhno nemško biotehnološko podjetje povezalo z giganti Bayer, Novartis in Glaxo, ki bi zagotovili kapacitete za proizvodnjo cepiva.
Sicer lahko pričakuje dovoljenje za uporabo v EU tudi rusko cepivo Sputnik V, inšpektorji Evropske agencije za zdravila so minuli teden opravili pregled na ruskem inštitutu Gamaleja. Cepivo Sputnik V je sicer izjemno podobno cepivoma AstraZenece in podjetja Johnson & Johnson, ima pa nekoliko večjo učinkovitost, ker je sestavljeno iz dveh vektorskih osnov.
Molnupiravir sicer izdeluje farmacevtska družba Merck, ki se je povezala s petimi indijskimi generičnimi farmacevtskimi družbami, ki proizvajajo in testirajo to zdravilno učinkovino.
Prvi obeti januarja 2022
Štrukelj je na včerajšnji tiskovni konferenci izpostavil še novo potencialno biološko zdravilo sotrovimap, ki spada med monoklonska protitelesa. Razvila ga je družba GlaxoSmithKline. To zdravilo nadomešča naša protitelesa, ki nastanejo po okužbi ali po cepljenju. Protitelo se veže na virusni protein S in tako prepreči, da bi se virus vezal na človeške celice, je pojasnil Štrukelj. Kot je še poudaril, ne more biti nadomestek cepljenja ali prebolelosti, je pa v uporabi pri resnih hospitaliziranih primerih. Če bo dobil dovoljenje, bo sotrovimap na tržišču predvidoma novembra ali decembra letos. Tudi pri molnupiravirju lahko odobritev pričakujemo proti koncu leta, za ivermektin pa še ni jasno kdaj. "Prva učinkovita zdravila bi lahko bila na tržišču v začetku januarja 2022," napoveduje Štrukelj.