Po vse glasnejših opozorilih tistih, ki želijo posvojiti živali iz zavetišč, da so postopki predolgi in da so razlogi, zakaj živali ne dobijo, pogosto nesmiselni, zdaj s spremembo zakonodaje računajo na sprostitev teh postopkov.
Kot smo že poročali, se predvsem na mariborsko zavetišče vrstijo očitki o zadrževanju živali. To je za naš medij potrdila specialistka pasjega vedenja na področju rehabilitacije in prevzgoje psov Petra Lazar: "Sama se že kakšno leto ukvarjam s tem, da ljudem, ki želijo posvojiti psa, pomagam pri pripravah na to in pri postopkih. Moram reči, da do zdaj še noben moj klient pri tem ni bil uspešen. Pa je v tam času zagotovo vlogo oddalo pet prosilcev," je ostra. "Ne vem, zakaj, ampak dejstvo je, da v zavetišču namerno zadržujejo živali. Ljudje se zato na koncu odločijo, da gredo po psa v Srbijo, ker tam pač stvari stečejo." Razlaga, da so pogoji res prestrogi. Zavetišča zahtevajo nadpovprečne pogoje glede dvorišča in stanovanja, pa tudi glede skrbi.
Izenačitev posvojenih in lastniških živali
Nova zakon o zaščiti živali, ki je trenutno v javni obravnavi, na tem področju predvideva omilitve. Dvajseti člen namreč predvideva, da zavetišče ne sme pogojevati oddaje zapuščene živali z dodatnimi ali drugačnimi pogoji, kot so določeni za posedovanje hišnih živali, razen če je to utemeljeno zaradi zdravstvenih ali vedenjskih posebnosti živali, ki se oddaja. Nadalje pa 28. člen še predvideva globo v višini od 2.400 do 84.000 eurov za tistega, ki ne skrbi, da zapuščeno žival takoj ali v čim krajšem roku odda zainteresiranemu skrbniku ali pogojuje njeno oddajo v nasprotju s pogoji, ki so določeni za posedovanje hišnih živali.
"Živali si zalužijo več kot le preživetje"
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije so do take spremembe zelo kritični. "So slabi domovi res tisto, kar si želimo za naše živali?" se sprašujejo. "Živali so živa in čuteča bitja. To smo zapisali tudi v Stvarno-pravni zakonik. Marsikatera izmed njih po stopnji inteligence prekaša nekajletne otroke. Znanstveno dokazano je, da čutijo strah in bolečino. Mar ni normalno, da si zaslužijo več kot le minimalne pogoje, ki zagotavljajo golo preživetje? Življenje bi moralo biti več kot le odsotnost smrti. Zavetišča jih sprejemajo v nemogočih stanjih. Pogosto so shirane, umazane, lačne, polne parazitov, bolne, poškodovane, ustreljene, prestrašene, zanemarjane. Porabijo tedne ali celo mesece dolgo, da jih postavijo na noge, pozdravijo, veterinarsko oskrbijo, socializirajo. Zdaj pa jih bomo kaznovali, če jih oddajajo skrbnim lastnikom, kjer bo dobro poskrbljeno zanje," so ostro zapisali v odzivu.
Prepričani so, da morajo imeti zavetišča kot formalni lastniki teh živali polno avtonomijo nad tem, komu in pod kakšnimi pogoji jih bodo oddajala. "Že tako bo po noveli močno zmanjšano financiranje dolgotrajne oskrbe in se bomo vrnili nekaj let nazaj, ko so zavetišča povsem sama zagotavljala oskrbo živali, ki jih nihče ni želel posvojiti (ali pa so jih morala uspavati). Zato naj bodo neodvisna tudi pri oddaji živali, če bodo že prepuščena sama sebi pri njihovi oskrbi," so še kritični in zato kmetijsko ministrstvo pozivajo, da umakne to kazensko določbo iz 28. člena novele in s progresivno zakonodajo podpre tiste, ki se trudijo za živali." Sicer pa v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije novelo zakona podpirajo. Predvsem so naklonjeni uvedbi obveznega čipiranja za mačke, ukinitev baterijske reje kokoši nesnic in še nekaj drugih določb novele, ki bodo koristile živalim.
