Ko je prišla na fakulteto, je imela Zorica Mitrović 23 let. V istih prostorih dela zdaj trideseto leto. Njen prvi delodajalec je bila filozofska fakulteta. "Upam, da bo tudi zadnji," pravi, da si ni mislila - niti si ni upala želeti - da bo kdaj spet zaposlena v javni instituciji. "Ko nam je dekanja Branka Kalenić Ramšak povedala, da so se uspeli vse dogovoriti … ni bilo srečnejših ljudi na svetu od nas," se spomni negotovosti, ko delavke niso vedele, ali bo univerza pristala na njihovo direktno zaposlitev - niti ali se bo zunanji izvajalec čiščenja strinjal, da odidejo od njega in se zaposlijo na fakulteti. S podobno negotovostjo so bile delavke soočene ob vsakem javnem razpisu na tri leta. Fakulteta je vsakič izbranega izvajalca pozvala, naj zaposli čistilke, ki so čistile fakultetne prostore.
Reševanje prekarnosti, 2. korak
Filozofska fakulteta se je zavezala, da bo s poletjem uredila položaj tudi prekarnim raziskovalcem in raziskovalkam. Gre za vse, ki se jim desetletje in več verižijo pogodbe za določen čas, ker je njihova plača odvisna od raziskovalnih projektov. Vodstvo ljubljanske univerze, ki jo vodi Igor Papič, je naložilo vsem fakultetam, da morajo raziskovalke in raziskovalce z verižnimi pogodbami za določen čas zaposliti za nedoločen čas, saj je sedanja situacija nezakonita in v neskladju tudi z ustaljeno sodno prakso.
"Zgodba čistilk ima vse značilnosti slovenske tranzicije," je prepričan Jernej Kosi iz sindikata ljubljanske filozofske fakultete pri visokošolskem sindikatu. "Človeka užalosti in razočara, kako kratkovidni smo bili kot skupnost, kako smo se brez razmisleka odrekli sodelavkam in sodelavcem. Brezbrižnost do sočloveka, četudi ga srečuješ dnevno, ter ignoriranje sveta, v katerem smo se znašli – ki temelji zgolj strogo na ustvarjanju dobička," našteva sindikalist in opozori tudi na visoko korupcijsko tveganje področja javnih naročil. Delavke so v slabih tridesetih letih zamenjale okoli deset delodajalcev. Stvari niso šle na bolje. "Vsak je prišel s svojimi novimi pravili in grožnjami," se spomni Zorica Mitrović. Zahteve so bile vedno večje, nekateri izvajalci so zjutraj poslali delavke, da so se vpisale, saj je pogodba predvidevala prisotnost določenega števila delavk, a so nato zahtevali, da gredo čistit nekam drugam. Delavke so morale molčati. "Psihično je bilo najtežje: moral si biti tiho in si govoriti, da bo minilo," opiše delavka strategije preživetja neenakopravnih. "Vedele smo, da ne bomo nič dosegle, če bomo kaj rekle. Da bomo dobile zgolj črno piko – neugodne izmene, težje delo, kričanje. Veš, da delajo narobe, da ne plačajo, kar bi morali. A če je katera kaj rekla, so bile takoj posledice. Pa so vedeli, da imamo prav. A so hoteli pokazati moč, ki so jo imeli nad nami," našteje Zorica Mitrović gradnike okolja ustrahovanja, ki omogočajo izkoriščanje.
Grenke številke, veselje ljudi
Sedanji dekan Roman Kuhar s samokritičnostjo opiše družbo akademikov in raziskovalcev, kjer ne zmanjka pritožb in kritike trenutnega stanja. "Pred časom pa sem srečal prodekanjo, ki mi je rekla: 'Veš, da sem srečala dve osebi na fakulteti, ki sta zadovoljni? Ugibaj, koga.' Uganil sem v prvo – srečala je dve čistilki," pravi, da je bila neposredna zaposlitev nekaj, kar je bilo potrebno in prav. Kot novoizvoljeni dekan je na mizo dobil že urejene in pripravljene pogodbe o zaposlitvi. Zdaj želijo zaposliti tudi receptorko. "Na prvem mestu je socialni razmislek, ne zgolj ekonomski, čeprav izračuni kažejo, da bo zaposlitev receptorke znižala stroške za fakulteto. Gole številke ne zaznajo zadovoljstva delavk in delavcev. Človek, ki je zadovoljen, bo bolje delal. Negotovost pa ima nedvomno negativen vpliv," pojasni. Podpisovanje pogodb je bilo sladko-trpko: veselje, da bodo delavke dobile socialno varnost in pripadajoče jim pravice. "A bilo je tudi grenko, saj sem videl plačni razred, v katerega smo jih morali zaposliti, in kakšna osnovna plača jim pripada - občutno pod zakonsko določeno minimalno plačo. Kako imamo lahko v državi delovna mesta, ki so sistemizirana pod minimalno plačo?" obvisi vprašanje v zraku, dekan pa opozori tudi na jubilejne nagrade, do katerih delavke zaradi outsourcanosti uradno niso upravičene, čeprav so v resnici ves čas delale v javnem sektorju.
Čistilke so na fakulteti zdaj zaposlene v okviru tehnično-gospodarsko službe. Ker je fakulteta morala kupiti delovne obleke, metle, vozičke in čistilne stroje, je bil začetni finančni vložek nekoliko višji, a na dolgi rok se bodo stroški izravnali. "Ko sem vodji službe dejal, da bomo zaradi povečanega obsega dela poskusili zagotoviti določeno dodatno plačilo tudi zanj, se mi je zahvalil in dejal, naj ta denar raje razdelimo med čistilke, ki imajo že tako nizke plače. Česa takega človek ne doživi pogosto. In ko veš, da so med zaposlenimi na fakulteti taki ljudje, je vse ostalo vredno. Denar tega ne more kupiti, še manj plačati," pravi Roman Kuhar, da to, da so ljudje redno zaposleni in v svojih pravicah enakopravni, v resnici pomeni in spremeni vse.
Vzpostaviš sistem in gre
Da so vzpostavili sistem in zagotovili vse čistilne pripomočke, je trajalo okoli dva meseca, se spomni Jasmin Mustafić Marjetič, vodja tehnične in gospodarske službe na fakulteti. Sam se je o standardih in zahtevah čiščenja dodatno izobrazil in poučil, pripravili so nove zdravstvene ocene tveganja delovnih mest ter objektne mape. Fakulteta ima prostore razpršene na treh lokacijah in čistilke večinoma delajo v istih prostorih. Za nadomeščanja ob bolniških ali dopustih se dogovorijo med seboj. So ekipa in obstaja solidarnost, sodelovanje, pravijo vsi sogovorniki. Novembra 2017 so zaposlili štirinajst delavk in nato še enega delavca, v vmesnem času je prišlo do upokojitev najstarejših in njihove nadomestitve z novimi sodelavkami. 20.000 kvadratnih metrov površin se čisti vsakodnevno, sproti stavbe vzdržujejo in razporejajo čiščenja oken, knjig v knjižnicah ... "To, da smo čistilke zaposlili, se mi zdi prav. Tako bi moralo biti povsod," pravi Jasmin Mustafić Marjetič. Tudi Jernej Kosi pravi, da poskušajo zdaj najti način, da bi čistilkam, ki so nekatere članice sindikata, vsaj simbolno izkazali zahvalo, ki jo predvideva sistem javnih uslužbencev za večdesetletno delo. "Ne zaslužimo si imena socialna država, kar piše v ustavi, če se poslužujemo praks outsourcanja v javnih uradih, institucijah in zavodih, na ministrstvih," nima dvomov, da bi moralo priti do neposredne zaposlitve delavk in delavcev, ki so zaposleni pri zunanjih izvajalcih storitev, a vsakodnevno delajo v prostorih javne uprave. To je tudi koalicijska obljuba vlade Marjana Šarca. Zorica Mitrović govori o občutku navezanosti na ljudi in prostore, v katerih dela že skoraj tri desetletja. "Če nekaj ni v redu, bom ostala uro dlje. Če je vse urejeno, grem lahko mirna domov,“ se nasmehne, da je čisto drugače hoditi v službo, če so ljudje drug drugega veseli. "Hitro se navadiš na bolje. Sama pravim, da ni vse v denarju. Veliko je v odnosih, ko vidiš, kako se do tebe obnašajo, da cenijo tvoje delo," pojasnjuje in brez kančka dvoma pokima, da so delavke "zdaj na veliko boljšem".
Popravek: v članku je bilo sprva napačno zapisano, da je površina, ki jo očistijo čistilke in čistilci na ljubljanski filozofski fakulteti 120.000 kvadratnih metrov. Prava površina je 20.000 kvadratnih metrov. (krb)
