Predlog SDS, ki ga je predstavil Zvonko Černač iz SDS, je imel le dva člena, ki bi zakon iz leta 1974 razveljavila, in to 15. dan po objavi v Uradnem listu.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v razpravi v DZ predlog videla kot vsebinsko neustrezen in diskriminatoren. Pobuda za ukinitev edine pravne podlage za urejanje podeljevanja in odmerjanja izjemnih pokojnin za upokojene zaslužne znanstvenike in umetnike pomeni "usmerjanje države v brezpravnost", je poudarila. Po njenih besedah bi uveljavitev obravnavanega predloga postavila osebe s posebnimi zaslugami v znanosti, umetnosti in kulturi v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki imajo izjemne dosežke v športu.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v vladni koaliciji predlogu nasprotovali. V SD se po besedah Jonasa Žnidaršiča ne strinjajo s politiko ukinjanja simbolnih orodij, ki izražajo spoštovanje denimo do znanja in kulture. Po mnenju Svobode pa imajo poslanci SDS danes po besedah Sare Žibrat priložnost pojasniti svojim volivcem, da so na referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti z glasom proti dejansko glasovali za ohranitev zdaj veljavnega zakona iz leta 1974. V Levici so po besedah poslanke Tatjane Greif predlog SDS ocenili kot proticivilizacijskega.
Po drugi strani so v opoziciji predlog pričakovano podprli. Kot je v imenu SDS dejala poslanka Karmen Furman, želijo, da veljajo enaka pravila za vse. Po mnenju NSi pa so volivci, ki so na majskem referendumu zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti, zavzeli jasno stališče, da pokojnina ne sme biti privilegij, je izpostavil Aleksander Reberšek iz NSi.
