Timotej Milanov
Maja 2017 je na brniškem letališču pristalo posebno letalo. Prišlo je po 70 slovenskih predstavnikov vojnih veteranskih organizacij, ki so se na vabilo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina v Moskvi udeležili tradicionalne parade ob 9. maju, dnevu zmage. Tam so bili nastanjeni v legendarnem hotelu President, sprejeli so jih tudi v Kremlju. "Tako danes praznujemo dan zmage," je ob polaganju vencev pred spomenik zmage v Murski Soboti takrat o tem povedal tedanji ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev.
Takšne geste, ki naj bi nakazovala naklonjenost med državama, si danes več ni mogoče predstavljati. Zaradi ruske invazije na Ukrajino se je slovenska politika skoraj v celoti postavila trdno na stališča Evropske unije in zveze Nato, ki obsojajo rusko potezo in zagovarjajo brezkompromisno pomoč Ukrajini, tudi v orožju, da bi se lahko obranila pred agresorjem. Slovenija se je pri tem še posebno izkazala z donacijo tankov iz lastne strateške rezerve, vlada Roberta Goloba si prizadeva tudi za sodelovanje Slovenije pri proizvodnji streliva za Ukrajino. Že prejšnja vlada Janeza Janše pa je tudi sledila zgledu zahodnih držav in izgnala večino ruskih diplomatov v državi.
Razkorak med politiko in državljani
A stališče politike očitno ne odraža v celoti mnenja državljanov. Aprilska raziskava agencije Valicon je tako pokazala, da v Sloveniji pada delež tistih, ki odgovornost za vojno v Ukrajini pripisujejo Rusiji, narašča pa delež tistih, ki menijo, da so za vojno odgovorne ZDA. Tako je letos 63 odstotkov anketirancev odgovornost za vojno pripisalo Rusiji (lani 71 odstotkov), 47 odstotkov pa ZDA (lani 37 odstotkov). Februarja je skupina slovenskih intelektualcev in nekdanjih politikov, med njimi tudi nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, v javnem pismu pozvalo k ustavitvi vojne v Ukrajini. Konec marca je ZRC SAZU v Ljubljani organiziral razpravo ob predstavitvi knjige Kako je zahod pripeljal vojno v Ukrajino avtorja Benjamina Abelowa. Tudi na družbenih omrežjih je možno pogosto zaznati zapise, ki so skeptični do "zahodnega" diskurza glede dogajanja v Ukrajini. Ob vsem tem se odpira vprašanje, ali obstaja v Sloveniji tiha množica, ki na vojno v Ukrajini gleda drugače.
V vojnem letu izjemen porast ruskih turistov v Sloveniji
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve narašča število ruskih državljanov, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno ali stalno prebivališče. Konec leta 2021 je bilo obojih skupaj 4296, danes pa jih je že 5201. Veča se tudi število ruskih turistov, lani je tako po podatkih Slovenske turistične organizacije Slovenijo obiskalo 25.685 ruskih gostov, kar je glede na leto poprej 48,4-odstotna rast. Skupaj so ustvarili 83.930 prenočitev, kar je za 45,7 odstotka več kot v letu 2021. "Ruski gostje v Sloveniji tradicionalno najbolj intenzivno povprašujejo po destinacijah oziroma oddihu z velnes ponudbo, zlasti tisto, ki vključuje medicinski turizem, ter oddihu na Obali, pomembni pa so tudi za hotelski sektor," še pojasnjujejo v STO. Ena od ustanov, po storitvah katerih so Rusi v preteklih letih veliko povpraševali, je tudi Medical center Rogaška v Rogaški Slatini, kjer pa povedo, da se je delež ruskih gostov že z epidemijo covida zmanjšal za 90 odstotkov in se do danes ni popravil.
"To je očitno, tudi večina slovenskih intelektualcev se zavzema za mir. Je pa nekaj mnenjskih voditeljev, ki streljajo iz glavnih medijev in s tem dajejo vtis, da je javno mnenje v Sloveniji naklonjeno nadaljevanju vojne v Ukrajini," pravi profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. Glede skoraj identičnega odnosa vlade in večine političnih strank do tega vprašanja Damijan meni: "To je mnenje, ki ga določa Evropska komisija. Če bodo komisija in večje evropske države spremenile svoje mnenje, se bo kot vedno temu priklonila tudi Slovenija. Če bi nam ti povedali, da naj skočimo v brezno, bi to storili, nihče pa se ne vpraša o smiselnosti tega." Takšno mnenje Damijan po lastnih besedah zaznava tudi sicer pri različnih sogovorcih: "To sicer ni reprezentativni vzorec, a še od nobenega gospodarstvenika nisem slišal, da ne bi bil za takojšen mir v Ukrajini, enako slišim tudi od ljudi v vsakodnevnih pogovorih, izven intelektualnih krogov."
Kdo je proruski in kaj to pomeni
A prostora za javno razpravo o tem vprašanju v Sloveniji pravzaprav ni. Med podporniki pomoči Ukrajini prevladuje mnenje, da so posamezniki s skeptičnimi pogledi do tega vprašanja proruski. "Saj navadno tudi so," pravi urednik revije Razpotja in raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti Luka Lisjak Gabrijelčič. Na vprašanje, ali meni, da so ti proruski tudi v smislu, da bi podpirali Rusijo glede vojne v Ukrajini, odgovarja: "To niti ni več strategija Kremlja. Nihče tam več ne predpostavlja, da bo javno mnenje v zahodnih državah na njihovi strani, to ni cilj njihove informacijske strategije. Gre za to, da tudi sam Kremelj širi skepticizem in predstavo, da gre za konflikt, ki se zahodnih držav ne tiče. Torej za krepitev vseh tistih pozicij, ki bi privedle do pešanja vojaške podpore Ukrajini, kar bi Rusiji omogočilo prevlado v tem spopadu. Vse te pozicije služijo Kremlju in so instrumentalno proruske. Če nekdo recimo napiše v članku, da obtožuje Putina in da je invazija vsega obsojanja vredna, na koncu pa doda ampak … potem pa iz tega sledi teza, da bi bilo treba zmanjšati dobavo orožja Ukrajini, je to dovolj. Putin ne potrebuje hvale uvodničarjev v zahodnih medijih."
Pri nakupu nepremičnin Ruse nadomestili Ukrajinci
Direktor ljubljanske nepremičninske agencije Stoja Zoran Đukić pravi, da se je povpraševanje ruskih državljanov po nepremičninah v Sloveniji drastično zmanjšalo. "Že pred vojno so za ruske državljane zaostrili pogoje za nakup, tako da že dlje časa ne zaznavamo njihovega povpraševanja." A so jih pri tem po njegovih besedah zamenjali Ukrajinci, ki nepremičnine tako najemajo, kot tudi kupujejo. Pred zaostritvijo pogojev so Rusi iskali predvsem nepremičnine na Obali, v Rogaški Slatini, Radencih in na Bledu. Iste destinacije danes zanimajo Ukrajince, pravi. "Ob začetku sankcij so bili pogosti celo primeri menjave ruskih z ukrajinskimi najemniki v istih stanovanjih." V glavnem so Rusi po Đukićevih besedah kupovali nepremičnine za bivanje, v manjšem obsegu pa zaradi investicij. Tudi v agenciji RE/MAX zaznavajo povečano povpraševanje Ukrajincev po najemniških stanovanjih, pove Urška Hočevar. Pravi, da občasno prejmejo še posamično povpraševanje ruskih državljanov, predvsem po dražjih nepremičninah, a se v teh primerih pojavljajo tudi težave s financiranjem nakupa.
Nekdanja dopisnica Dela iz Rusije in Ukrajine Polona Frelih, meni, da je razpoloženje slovenskih državljanov glede tega možno razbrati že v komentarjih pod članki na spletu. "Slovenija je specifična, ker smo nekdanja socialistična republika in so ljudje že od tistih časov nezaupljivi do medijev, zato vse stvari preverjajo. Prav tako je v Sloveniji veliko državljanov povezanih s Srbijo, kjer mediji ne poročajo tako enostransko, tako da se lahko tudi tam informirajo. Za slovensko občinstvo tovrstna enostranskost ni primerna." Tudi dejstvo, da imata tako politična levica kot desnica do tega enak odnos, ljudi navdaja s skepso, meni Frelihova: "Vidijo, da nekaj manjka." Sama je prepričana, da se bo glede tega javno mnenje v Sloveniji še bolj spremenilo: "Slovenci smo nečemu takoj nenaklonjeni, ko vidimo, da bo to pomenilo določen strošek. Iz istega razloga ljudje niso bili naklonjeni beguncem, saj so vedeli, da bo treba to financirati iz proračuna. Slovenci smo v teh pogledih zelo racionalni in takoj, ko nas primejo za denarnico, bomo iskali načine, da se tega ognemo. Slovenci nočemo biti vpleteni v velike zgodbe, ki niso naše."
Označevanje tovrstnih razmislekov kot relativiziranje razlogov za vojno in proruska stališča Frelihova zavrača: "O Rusiji sem poročala zelo kritično, zato so te oznake nepomembne. S svojim preteklim delom sem dokazala, da nisem proruska, saj sem iz Rusije poročala tudi o vseh deviacijah tamkajšnje družbe, od odnosa do gejev do pojavov skrajne desnice in fašizma. Gre zgolj za poskuse diskreditacije." Zaradi svojega poročanja iz Ukrajine se je Frelihova znašla tudi na seznamu strani Myrotvorets, kjer so navedena imena domnevnih sovražnikov Ukrajine: "Številni ljudje s tega seznama so že mrtvi. Zaradi svojega poročanja z vzhoda Ukrajine, kar je tabu tema, sem takoj pristala na tem seznamu. V Ukrajini danes ne moreš poročati, kar želiš. Verjetno tudi v Rusiji ne, saj je država v vojni, veljajo vojni zakoni, cenzura in pritiskajo na medije. Ko sem poročala iz Rusije, tega še ni bilo, ker je bila takrat Rusija država, ki se je družila z Zahodom. V Ukrajini pa se je to zaostrilo že leta 2014, ko je Ukrajina začela svojo ofenzivo na vzhod države."
Podobnega mnenja je tudi Damijan: "S tem skušajo očrniti vse tiste, ki so za mir, ti pa so realisti, saj vedo, da Ukrajina te vojne ne more zmagati brez vključitve Nata, kar pa se ne bo zgodilo … Tudi v Washingtonu je že vsem jasno, da dolgotrajna vojna v Ukrajini samo izčrpava Zahod, medtem ko se na drugi strani Kitajska in preostali svet preoblikujeta, s čimer se ustvarja nov, drugačen svetovni red."
Lani rekordna blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo
Blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo je bila v lanskem letu rekordna in je presegla 2,4 milijarde evrov. Pri uvozu predvsem zaradi energentov, pri izvozu pa zdravil. Damijan pojasnjuje, da energenti lani še niso bili izpostavljeni sankcijam, večja vrednost pa je po njegovih besedah posledica višjih cen in ne povečanih količin, medtem ko so zdravila še vedno izvzeta iz sankcij, zaradi česar Krka v Rusiji še vedno ustvarja lepe poslovne rezultate.
Zorko: Javno mnenje je pod vplivom medijev in družbenih omrežij
Direktor Valicona Andraž Zorko o razlogih za spremembo v javnem mnenju pravi: "Tako kot vedno - javno mnenje je pod vplivom medijev in družbenih omrežij, očitno se v Sloveniji bolj kot v drugih državah širi teza, da so za vojno krive tudi ZDA in ne samo Rusija. Pri tem ne gre samo za zapise, ki so odkrito proruski, temveč tudi za takšne, ki relativizirajo odgovornost za vojno. Ni pa empiričnih podatkov, s katerimi bi lahko to podkrepil."
Lisjak Gabrijelčič meni, da se po enem letu vzpostavlja razmerje, ki je bolj običajno za slovensko javno mnenje, kar ga ne preseneča. Sam sicer ocenjuje, da so tovrstna merjenja javnega mnenja vprašljiva, saj jih je možno interpretirati na različne načine, kakor komu ustreza, pravi. "Kljub temu pa vendarle kažejo na nek premik v javnem mnenju. Ta premik se odmika od šoka izpred enega leta, ki je prinesel izraziti obrat proti Rusiji v javnem mnenju. Spet se vzpostavlja razmerje, ki smo ga bili vajeni prej, torej zelo močno protiameriško razpoloženje, in skozi to prizmo tudi interpretacija zunanjepolitičnih dogajanj." A zadeve se po oceni Lisjaka Gabrijelčiča niso vrnile na izhodiščno točko, temveč je v tem času nastala razlika: "Večina slovenskega prebivalstva in tvorcev javnega mnenja je v tej vojni na strani Ukrajine. Je pa očitno, da se ustvarja nek vakuum, saj ima mnogo več ljudi proruska stališča, kot se to kaže v politiki vlade in opozicije. Nastaja torej razkorak med mnenjem ulice, ki sicer ni večinsko in niti ne bo, in mnenjem politične elite. To pa je klasična vrzel, v katero vedno vstopajo populistični akterji, ki izkoriščajo realne razkorake med konsenzom elit in drugačno topografijo javnega mnenja. Saj pomemben del državljanov, ki razmišlja drugače, v tem trenutku nima prave politične reprezentacije, razen morda v delu stranke Levica, pa še to komajda."
Kako pa je vojna vplivala na medčloveške odnose med Slovenci in Rusi? Predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina pravi, da so bili ti odnosi pretrgani najprej zaradi epidemije, nato še zaradi vojne. "Odnosi med državami so eno, drugo pa so odnosi med narodi. Odnosi med slovenskim in ruskim narodom so bili vedno dobri in prisrčni. Prepričan sem, da bodo ti odnosi med ljudmi še naprej enako pozitivni, kot so bili doslej, saj se ti ljudje med sabo ne bojujejo in niso povzročili te vojne ter nanjo nimajo vpliva. Seveda vsak človek te dogodke doživlja različno, zato za vse ni mogoče trditi enako, a gledano širše ni bilo nikoli nekega sovraštva med slovenskim in ruskim narodom."
