"Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je dnevno povprečje okuženih v zadnjem tednu znašalo 1327, to pomeni, da je bil na državni ravni dosežen en kriterij za začetek sproščanja ukrepov v regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko. Drug kriterij bo dosežen, ko se bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov spustilo pod 1200. Sledilnik medtem poroča, da je dnevno povprečje za zadnjih sedem dni 1.352,1," smo poročali včeraj. Razlika 7-dnevnega povprečja, ki ga navajata NIJZ in Sledilnik, je precejšnja. Včerajšnji podatki Sledilnika, ki veljajo za dan prej, kažejo, da smo bili blizu povprečja 1350, medtem ko je NIJZ objavil podatek, ki vzbuja več optimizma in kaže, da je povprečje opazno nižje. Kaj je razlog za takšne razlike in kateri podatek torej drži?
"Glede izračuna kriterija 7-dnevnega povprečja je tako: na NIJZ pri tem upoštevajo samo primere, ki imajo v Centralnem registru podatkov o pacientih (CRPP) zavedeno občino prebivanja. To izključuje osebe, ki so v tabeli zavedeni pod 'neznano' in 'tujina'. Ni jih zelo veliko, a dovolj, da pride do te razlike v izračunu povprečja - in tudi vseh ostalih kazalnikov (povprečij in incidenc)," uvodoma pojasnijo pri Sledilniku. Njihov izračun medtem temelji na vseh potrjenih primerih (HAT in PCR), o katerih poroča NIJZ, ne glede na ugotovljen kraj prebivanja. "Ne vidimo namreč nobenega razloga, da bi izločali določene osebe, ki so dokazano pozitivne." Kot pravijo, so na NIJZ naslovili vprašanje, ali obstaja epidemiološka podlaga za njihovo neupoštevanje, a odgovora do danes še niso prejeli.
Kateri podatek je točen, je torej odvisno od tega, katere primere želimo upoštevati in tu se razlikujemo, pravijo pri Sledilniku. "Pri NIJZ pa gre za uradni izračun, zato je, kar se tiče kriterijev vlade, edini merodajen."
Razlike v izračunih 7-dnevnega povprečja potrjenih primerov
Na spletni strani Sledilnika so še pojasnili: "Naš izračun 7-dnevnega povprečja potrjenih primerov, ki predstavlja enega od vladnih kriterijev za sproščanje ukrepov, je sledeč: vzamemo število potrjenih primerov za pretekli teden in jih delimo s 7. Tako izračunan kazalnik pa je rahlo višji od tega, ki ga izračuna NIJZ in je torej uraden podatek, po katerem bo do sproščanja tudi prihajalo. Do iste vrednosti kot NIJZ lahko pridemo tako, da od vseh potrjenih primerov odštejemo tiste, ki v podatkih nimajo zavedene občine prebivanja. Gre za osebe, kjer je namesto občine vneseno 'neznano' ali 'tujina'. Ker te primere tudi sicer upoštevamo v vseh naših prikazih, izračunih in tabelah, saj gre za osebe, ki so na ozemlju Slovenije, ne vidimo razloga, da jih samo pri izračunu tega kazalnika ne bi upoštevali."
Je mogoče napovedati, kdaj bi zaživeli brez ukrepov?
Kako pri sledilniku sicer ocenjujejo upad okužb, je to bilo pričakovano? "O pričakovanosti upada okužb je na podlagi podatkov težko zelo samozavestno govoriti. Po eni strani so prazniki zdaj za nami, zato seveda lahko rečemo, da ni presenetljivo, da je prišlo do upada, po drugi strani pa uvedba hitrih testov precej zakomplicira sledenje tem podatkom, saj se je bistveno spremenil zajem oseb, ki se testirajo, in nimamo podatkov, za kakšne populacije gre. Ker se obe dinamiki prekrivata, je težko napovedati, kako se bo ta upad nadaljeval. Morda je vredno omeniti, da Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), ki meri koncentracijo virusa v odpadnih vodah, ne opaža nobenih bistvenih upadov na svojih sedmih merilnih mestih. Teh podatkov zaenkrat še ne prikazujemo na naši strani, a delamo na tem, da bi jih čim prej vključili," povedo.
Življenja v zadnjih mesecih narekujejo predvsem številni ukrepi, zato se postavlja vprašanje, kdaj bi lahko znova zaživeli tako, kot smo nekoč. Je sploh mogoče napovedati, kdaj bi lahko znova živeli brez ukrepov? "Žal lahko odgovorimo samo ne," pravijo pri Sledilniku. "Bi pa na tem mestu opozorili, da do življenja brez ukrepov ne bomo prišli samo s postopnim ukinjanjem ukrepov. Ključnega pomena bo tu ponovna vzpostavitev sledenja stikom," pravijo in dodajo: "Ta članek daje temu pogledu močno podporo. Glede na zadnje podatke, ki jih imamo, imajo na NIJZ kapaciteto za sledenje stikom za okoli 300 potrjenih primerov na dan, torej je do tja še dolga pot. Potem pa bo treba zelo paziti, da te kapacitete ne izgubimo spet."
Na NIJZ skopi z odgovorom
Enaka vprašanja kot ekipi Sledilnika smo postavili tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in jih prosili za pojasnilo o razlikah pri dnevnem povprečju za zadnjih sedem dni. Prejeli smo skop odgovor: "Podatki o spremljanju okužb so dnevno objavljeni na povezavi."
Dodatno so poslali še splošno metodološko pojasnilo, ki razlik med podatki Sledilnika in NIJZ, po čemer sprašujemo, ne pojasnjuje: "Število prijavljenih primerov okužbe s SARS-CoV-2 (COVID-19) podcenjuje število resničnih okužb. Spreminjanje števila ni odvisno le od spreminjanja števila novih okužb, ampak tudi od spreminjanja priporočil za testiranje in prakse testiranja. Zaradi dodatnih vnosov in preverb podatkov se primer lahko vnese naknadno ali pa se na podlagi naknadnega preverjanja podatkov prerazporedi v drugo občino, statistično regijo, starostno skupino in podobno ter se dnevno posodablja. Ker so podatki v stalnem procesu zbiranja in posodabljanja, je dnevna dinamika podatkov zato še toliko bolj izrazita. V obdobju od julija 2020 do dneva prenovljene objave 14.12.2020 smo nekatera vprašanja v epidemiološki anketi nadomestili z drugimi administrativnimi viri, ki nižajo breme zbiranja podatkov in hkrati omogočajo pridobivanje popolnejših in bolj kakovostnih podatkov."
