
Evropska unija skuša na več načinov prisiliti Rusijo k umiku vojske iz Ukrajine. Bolj pretresljive novice kot prihajajo z bojišč in okupiranih območij, bolj se zaostrujejo ukrepi proti tej državi. Ob prizorih iz Buče je Evropska unija sprejela nove ukrepe, z njo pa tudi Slovenija, ki je od Rusije zahtevala, da do 15. aprila zmanjša število osebja na veleposlaništvu z 41 na 8.
Rusko veleposlaništvo ima svoje prostore na Tomšičevi ulici 8, v neposredni bližini ameriškega veleposlaništva. Stavba, v kateri delujejo ruski diplomati, je najeta in je v lasti slovenskega zunanjega ministrstva.
Tako nas je zanimalo, ali je morda med predvidenimi ukrepi tudi ta, da bi ministrstvo odpovedalo najemno pogodbo z ruskim veleposlaništvom. Neposredno nam niso odgovorili, izrazili so se precej diplomatsko. "Slovenija podpira cel spekter diplomatskih aktivnosti partneric v Evropski uniji in zaveznic v Natu, s katerimi se izvaja pritisk in izolacija Ruske federacije v mednarodni skupnosti, zato da preneha z vojaško agresijo na Ukrajino. Na ravni EU je Slovenija podprla sprejem najobsežnejšega režima omejevalnih ukrepov zoper Rusko federacijo," so zapisali in dodali, da se razprava o nadaljnjih ukrepih na ravni EU nadaljuje.
Zakaj je veleposlaništvo bolj varovano?
Policijo smo vprašali, na podlagi česa je rusko veleposlaništvo v Ljubljani od 24. februarja bolj varovano. Odgovorili so nam, da varovanje objekta izvajajo v skladu z oceno ogroženosti in načrtom varovanja varovanega objekta, ki je tajen. Dodali pa so, da so trenutne razmere v okolici določenih varovanih objektov, med katere spadajo tudi veleposlaništva, "varnostno zahtevnejše", zato "so temu prilagojeni tudi vsi varnostni ukrepi".
Slovensko zunanje ministrstvo je 5. aprila na zagovor poklicalo ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova in mu izrazilo "najostrejši protest in zgroženost ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih, ki jih je po osvoboditvi izpod okupacije ruskih agresorskih sil razkrila primerjava objavljenih satelitskih in drugih posnetkov".
Rusija: Slovenska vlada včasih pokaže očitno rusofobijo
Rusko zunanje ministrstvo je napoved zmanjšanja števila ruskih diplomatov v Sloveniji komentiralo z besedami, da gre za neodgovorno in neprijazno potezo, ki da odraža protirusko stališče, ki ga zagovarja trenutna slovenska vlada. Ta po besedah predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove občasno prekorači mejo "očitne rusofobije". Na enak način vidijo tudi ukinitev delovanja ruskega znanstveno-kulturnega centra v Ljubljani.
"Odgovornost za nepopravljive posledice protiruske histerije bo v celoti nosila trenutna vlada Slovenije, ki s poskusi ugoditve tujim mentorjem in na škodo slovenski nacionalnih interesov dobesedno uničuje stoletja prijateljskih odnosov med našimi ljudmi," je dejala Zaharova. Rusija si hkrati pridržuje pravico za političen in diplomatski odgovor. Ob tem uradna Moskva od Ljubljane zahteva, da zagotovi varnost in primerne pogoje za delovanje ruskega veleposlaništva.
Usklajeni izgon
Izgon osebja ruskega veleposlaništva je bil sicer dogovorjen ukrep na ravni Evropske unije. V zadnjih dneh je tako Norveška napovedala izgon 3 ruskih diplomatov, Grčija 12, Italija 30, Danska 15, Avstrija 3, Nemčija 40, Poljska 45, Španija 25, Francija 35, Švedska 3 ... Države članice EU naj bi tako moralo zapustiti več kot 200 Rusov.
Še ostreje sta postopali Latvija in Estonija, ki sta bili nekdaj del Sovjetske zveze. Državi sta odredili zaprtji dveh ruskih konzulatov, hkrati pa zahtevali, da rusko osebje zapusti državi. "Odločitev je bila sprejeta v solidarnosti z Ukrajino in njenim bojem proti neizzvani in nepravični vojaški agresiji s strani Rusije," je sporočilo latvijsko zunanje ministrstvo.