Državni svet predlaga, da se v parlamentarni preiskavi razišče in razjasni vsa dejstva in okoliščine ter oceni dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I, domnevne sporne prakse, povezane z družbo Star Solar, ter domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, so odločili državni svetniki na pobudo svetnika iz SDS Andreja Poglajna.
Gen-I: Nezakonito in neustavno
V Gen-I so se odzvali ostro. Zahteva za parlamentarno preiskavo je po njihovem nezakonita in celo neustavna, kar pamflet, namen pa povzročitev nepopravljive in nenadomestljive poslovne škode:
"Predmet obravnave ni opredeljen, opisani niso niti domnevni dogodki, ki naj bi bili sporni, oziroma niso niti navedeni, predvsem pa tudi ne časovno opredeljeni. Nekateri ključni podatki, na katerih temelji zahteva, so celo povsem neresnični. Popolnoma nedoločen predmet preiskave pomeni, da bi lahko zajela poslovanje Gen-I za obdobje 20 let nazaj. S tem bi se ustvarila praksa, po kateri bi lahko politika na podlagi popolnoma nedoločenih ali celo izmišljenih navedb pridobivala poslovno zaupne in občutljive podatke katerega koli slovenskega podjetja, ki bi si ga katera od političnih strank zaradi različnih razlogov vzela za tarčo."
Trenutni nosilci javnih funkcij v povezavi z Gen-I niti teoretično niso mogli zlorabiti svojega položaja, pravijo v Gen-I, ker ko je bil predsednik uprave družbe, zdajšnji premier Robert Golob ni bil politik, še manj nosilec funkcij državne oblasti, Gen-I pa ni "nikoli in v ničemer sofinanciral niti volilne kampanje niti kako drugače stranke Gibanje Svoboda".
Zdaj je na potezi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda). Zahtevo državnega sveta je predala zakonodajno-pravni službi DZ, ob tem pa poudarila, da parlamentarna preiskava ni institut za politično obračunavanje. Izrazito mora biti viden javni interes vsake parlamentarne preiskave, jasni predmet, časovni vidik in namen, parlamentarni preiskovalci pa ne smejo čez svoja pooblastila oziroma nadomeščati drugih pristojnih (neodvisnih) organov.
V preteklosti zadeva Kangler
Ne bi pa to bila prva preiskovalna komisija na zahtevo državnega sveta. Državni zbor je na primer na ta način leta 2019 odredil parlamentarno preiskavo morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi bili sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika.
"Takšnih pobud je bilo v preteklosti že kar nekaj, tako da to niti ni neobičajno. Na vsak način ne more biti zloraba, saj je to ustavna pristojnost državnega sveta in ne vidim nobene dileme. To pa še ne pomeni, da je ta pobuda skladna z ustavo. To je treba še preizkusiti," pravi pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat. V javnosti se pojavljajo kritike, da sta opozicijski SDS in NSi državni svet v omenjenem primeru uporabili kot obvod za ustanovitev preiskovalne komisije, glede česar pa v državnem zboru doslej nista našli skupnega jezika. Za parlamentarno preiskavo, ki bi pod drobnogled vzela premierja Roberta Goloba in Gen-I, so si v SDS prizadevali že od začetka mandata. Ker mora v državnem zboru odreditev parlamentarne preiskave zahtevati tretjina poslancev, SDS pa jih ima 27, so v Janševi stranki večkrat pozvali NSi, naj prispeva manjkajoče podpise za ustanovitev preiskovalne komisije, a jih stranka ni uslišala oziroma je to pogojevala s tem, da poslanci SDS zasedejo mesta v komisiji za nadzor javnih financ (KNJF) in komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs).
